|
42 Prvi spev o Gospodovem služabniku
1 Glejte, moj služabnik, ki ga podpiram,
moj izvoljeni, ki se ga veseli moja duša.
Položil sem nanj svojega duha,
narodom bo delil pravico.
2 Ne bo vpil, ne bo povzdigoval
in ne dal slišati svojega glasu po ulicah.
3 Nalomljenega trsta ne bo zlomil
in tlečega stenja ne ugasil,
zvesto bo delil pravico.
4 Ne bo opešal in ne klonil,
dokler ne vzpostavi pravice na zemlji
in otoki ne dočakajo njegove postave.
5 Tako govori Bog, Gospod,
ki je ustvaril nebo in ga razpel,
ki je razprostrl zemljo in njeno rast,
dal dih ljudem na njej
in duha hodečim po njej.
6 Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti
in te prijel za roko, varujem te
in te postavljam za zavezo ljudstvu
in za luč narodom,
7 da odpreš slepe oči
in izpelješ jetnike iz zapora,
iz ječe tiste, ki sedijo v temi.
8 Jaz sem Gospod, to je moje ime,
svoje slave ne dam drugemu,
ne svoje hvale malikom.
9 Glejte, prejšnje reči so se uresničile,
oznanjam pa nove reči,
preden vzklijejo,
vam jih dajem slišati.
Hvalnica Gospodu
10 Pojte Gospodu novo pesem,
njegovo hvalnico s konca zemlje:
prebivalci ob morju in vse, kar ga napolnjuje,
otoki in njihovi naseljenci.
11 Vzklikajo naj puščava in njena mesta,
vasi, ki v njih prebiva Kedár,
vriskajo naj prebivalci na pečinah,
oglašajo naj se z vrhov gorá.
12 Dajejo naj slavo Gospodu,
njegovo hvalo naj oznanjajo po otokih.
13 Gospod izhaja kakor junak,
vzbuja gorečnost kakor bojevnik,
zaganja bojni vik in krik,
nad sovražniki se izkazuje kot junak.
Čas odrešenja je tu
14 Dolgo sem molčal,
tiho sem bil in se premagoval,
zdaj stokam kakor porodnica,
duši me in težko diham.
15 Opustošil bom gore in griče,
posušil bom vse njihovo zelenje,
reke bom spremenil v struge  Db. obale, otoke.
in jezera posušil.
16 Popeljal bom slepe po poti,
ki je ne poznajo,
po stezah, ki jih ne poznajo,
jih bom vodil,
temò bom pred njimi spremenil v svetlobo,
grebene v ravnino.
To so reči, ki jih bom storil,
in jih ne bom opustil.
17 Umaknili se bodo nazaj, popolnoma osramočeni bodo tisti,
ki zaupajo v malike,
ki pravijo ulitim podobam:
»Vi ste naši bogovi!«
Zaslepljeno ljudstvo
18 Gluhi, poslušajte,
slepi, spreglejte, da boste videli!
19 Kdo je slep, če ne moj služabnik,
ali gluh kakor moj glasnik, ki ga pošiljam?
Kdo je slep kakor zaupnik,
slep kakor Gospodov služabnik?
20 Vidi veliko reči, pa se jih ne drži,
ušesa ima odprta, pa ne sliši.
21 Gospod je hotel tako zaradi svoje pravičnosti,
da bi naredil postavo veliko in slavno.
22 Vendar je to ljudstvo oropano in oplenjeno,
vsi so zaprti v ječah
in vtaknjeni v zapore.
Postali so plen brez rešitelja,
rop, ki zanj nihče ne reče: »Daj nazaj!«
23 Kdo izmed vas bo prisluhnil temu,
pazil in poslušal za prihodnost?
24 Kdo je izročil Jakoba v plenjenje
in Izraela roparjem?
Mar ne Gospod, ki smo grešili zoper njega,
tisti, ki niso hoteli hoditi po njegovih poteh
in niso poslušali njegove postave?
25 Zato je nanj izlil srd svoje jeze
in vojno vihro.
Divjala je okrog njega, toda ni spoznal,
žgala ga je, pa si ni vzel k srcu.
|
