1 Holofernes ji je rekel: »Pogum, žena! Nič se ne boj v svojem srcu! Nobenemu človeku, ki se je odločil, da bo služil Nebukadnezarju, kralju vse zemlje, nisem storil še nič žalega. 2 Če me tvoje ljudstvo, ki prebiva v gorati deželi, ne bi bilo izzivalo, bi tudi jaz ne bil dvignil svojega kopja zoper nje. Toda to so si sami nakopali. 3 Zdaj pa mi povej, zakaj si pobegnila od njih in prišla k nam. Tvoj prihod ti je v rešitev. Ne boj se – ostala boš na varnem nocoj in v prihodnje. 4 Nihče ti ne bo storil nič žalega. Lepo bodo ravnali s teboj, tako kot s služabniki našega gospoda, kralja Nebukadnezarja.«

5 Judita mu je odvrnila: »Poslušaj besede svoje dekle! Dovoli svoji sužnji, da spregovori pred tvojim obličjem. Nobene laži ne bom nocoj govorila svojemu gospodu. 6 Če boš prisluhnil besedam svoje sužnje, bo Bog s tabo dopolnil svoje delo; in moj Gospod ne bo zgrešil svojega načrta. 7 Nebukadnezar, kralj vse zemlje, živi, in živa je njegova moč, ki je tebe poslal, da vse živo spraviš v red: po tebi mu bodo služili ne samo ljudje, ampak tudi divjačina na polju in živina in ptice na nebu bodo po moči tvojih dejanj podložne Nebukadnezarju in vsej njegovi hiši. 8 Slišali smo o tvoji modrosti in o bistrih načrtih tvoje duše; po vsej zemlji se je razvedelo, da si ti edini zmožen v vsem kraljestvu, silen v svojem znanju in čudovit v svojih vojnih podvigih.

9 Zdaj pa o govoru, ki ga je imel Ahiór na tvojem vojnem posvetu. Slišali smo o njegovih besedah, saj so mu možje iz Betulije rešili življenje; poročal jim je o vsem, kar je govoril pred tabo. 10 Zato, moj gospod in zapovednik, ne preziraj njegovih besed, ampak vzemi si jih k srcu, ker so resnične. Kazen ne more priti nad moje ljudstvo in meč ga ne more pokončati, razen če se pregreši zoper svojega Boga. 11 Zdaj pa bo smrt prišla nadnje in mojemu gospodu se ni treba umakniti in odnehati; zakaj zabredli so v greh in izzvali bodo Božjo jezo, ker počenjajo, kar ni dovoljeno. 12 Zaloge hrane so jim pošle in tudi vode jim primanjkuje. Zato so sklenili poklati živino in pojesti tudi vse tisto, kar jim je po Božjih postavah prepovedano uživati. 13 Sklenili so použiti celó prvence žita in desetino vina in olja, vse to je namreč posvečeno in namenjeno duhovnikom, ki v Jeruzalemu opravljajo Božjo službo, in se tega nihče iz ljudstva niti z roko ne sme dotakniti. 14 Poslali so poslance v Jeruzalem, da bi jim starešinstvo to spregledalo, saj so tudi tamkajšnji prebivalci tako ravnali. 15 Toda še isti dan, ko bodo prejeli to dovoljenje in to storili, bodo izročeni tebi v pogubo. 16 Ko sem jaz, tvoja dekla, vse to slišala, sem pobegnila od njih. Sam Bog me je poslal, da s tabo opravim dela, ob katerih bo obstrmel ves svet, ko bo slišal zanje. 17 Zakaj tvoja dekla je bogaboječa, noč in dan časti Boga neba. Zdaj bi rada ostala pri tebi, moj gospod. Ponoči pa bi tvoja dekla odšla v dolino, da bi molila k Bogu; in Bog mi bo povedal, takoj ko se bodo pregrešili. 18 Tedaj bom prišla in ti sporočila; ti pa boš z vso vojsko odrinil in med njimi ne bo nikogar, ki bi se mogel ustavljati tvoji sili. 19 Popeljala te bom skozi sredino Judeje, dokler ne prideš pred Jeruzalem. Tam bom sredi mesta postavila tvoj prestol. In odgnal jih boš kot ovce, ki nimajo pastirja, in noben pes si ne bo upal zalajati proti tebi. To mi je bilo razodeto po moji preroški slutnji, in poslana sem bila, da sporočim tebi.«

20 Njene besede so ugajale Holofernu in vsemu njegovemu spremstvu. Čudili so se njeni modrosti in govorili: 21 »Na vsem svetu, od enega do drugega konca, ne najdeš ženske, ki bi bila tako očarljiva v obraz in tako razumna v svojih besedah.« 22 In Holofernes ji je rekel: »Prav je naredil Bog, ko te je poslal iz tvojega ljudstva, da postaneš moč v mojih rokah in poguba njim, ki zaničujejo mojega gospoda. 23 Ti pa si čudovita v obraz in sijajna v svojih besedah. Če boš res naredila, kot si rekla, bo tvoj Bog postal moj Bog; živela boš v palači kralja Nebukadnezarja in tvoje ime bo slovelo po vsem svetu.«