1 Ukazal je, naj jo pripeljejo noter, kjer je bila postavljena njegova srebrna posoda. Naročil je, naj ji postrežejo z njegovimi izbranimi jedmi in naj ji natočijo njegovega vina. 2 Judita pa je rekla: »Ne bom jedla od tega, da ne bom v pohujšanje. Naj mi dajo jesti od tega, kar sem prinesla s seboj.« 3 »Kaj pa, če ti zmanjka živil, ki jih imaš s sabo?« jo je vprašal Holofernes. »Od kod naj ti tedaj prinesemo primerne jedi? Med nami ni nikogar iz tvojega rodu.« 4 Judita mu je odvrnila: »Tako kot si živ, moj gospod: Preden bo tvoji dekli pošla njena zaloga živil, bo Gospod po mojih rokah uresničil, kar se je namenil.«

5 Nato so jo Holofernovi služabniki odpeljali v šotor, kjer je spala do polnoči. Ob času jutranje straže pa je vstala 6 in poslala k Holofernu sla s prošnjo: »Naj moj gospod dovoli, da odide tvoja dekla k molitvi.« 7 Holofernes je svojim telesnim stražarjem zapovedal, naj je pri tem ne ovirajo. In tako je tri dni preživela v vojaškem taboru. Vsako noč je odhajala v dolino pod Betulijo, da se je okopala v vodnem izviru blizu tabora. 8 Ko je stopila iz vode, je molila h Gospodu, Izraelovemu Bogu, naj naravna njeno pot tako, da bo rešila sinove svojega ljudstva. 9 Nato se je očiščena vračala in ostajala v šotoru do večera, ko si je dala prinesti svojo hrano.

10 Četrti dan pa se je zgodilo, da je Holofernes priredil gostijo samo za svoje najbližje sodelavce, povabil pa ni nobenega od drugih služabnikov. 11 Evnuhu Bagóasu, ki mu je bil zaupnik v zasebnih zadevah, je rekel: »Pojdi k tisti hebrejski ženski, ki je pri tebi! Pregovori jo, naj pride k nam, da bo z nami jedla in pila. 12 Glej, bila bi za nas sramota, če bi pustili tako čudovito žensko, ne da bi se z njo pozabavali. Če se je ne bomo dotaknili, se nam bo še posmehovala.«

13 Bagóas je odšel od Holoferna, stopil k njej in ji rekel: »Naj lepa deklica nemudoma pride k mojemu gospodu. Tam bo počaščena z njegovo navzočnostjo; tam bo z nami pila vino na naše veselje. Danes bo postala kot ena od asirskih hčera, ki opravljajo službo v Nebukadnezarjevi palači.« 14 Judita mu je odgovorila: »Kdo sem jaz, da bi ugovarjala svojemu gospodu? Zato bom takoj storila vse, kar je všeč njegovim očem; in to mi bo v največje veselje do dneva moje smrti.« 15 Vstala je, se praznično oblekla in si nadela ves svoj ženski nakit. Spremljala jo je njena služabnica in ji pred Holofernom pogrnila po tleh ovčje kože, ki jih je dobila od Bagóasa za vsakdanjo uporabo, da je med obedom sedela na njih.

16 Judita je vstopila in se zleknila po tleh. Holofernu je ob pogledu nanjo zaigralo srce, duša se mu je vznemirila, obsedlo ga je poželenje, da bi spal z njo. Že od dneva, ko jo je prvič zagledal, je iskal priložnost, da jo zapelje. 17 »Pij in poveseli se z nami«, ji je rekel Holofernes. 18 »Z veseljem bom pila, gospod,« je odvrnila Judita. »Zakaj danes je moje življenje poveličano bolj kot vse dneve od mojega rojstva naprej.« 19 Nato je vzela, kar ji je bila pripravila njena služabnica, in pred njim jedla in pila. 20 Holofernes pa se je razživel zaradi njene navzočnosti in popil ogromno količino vina; toliko ga ni v enem dnevu popil še nikoli od svojega rojstva.