1 Ko se je poleglo hrumenje vojakov, ki so stali okrog posveta, je Holofernes, vrhovni poveljnik asirskih oboroženih sil, v navzočnosti vse množice tujerodcev in vseh Moábovih sinov rekel Ahiórju: 2 »Kdo pa si ti, Ahiór, in tvoji Efrájimovi plačanci, da se greš danes pred nami preroka? Praviš, naj se ne vojskujemo z Izraelom, češ da njihov bog drži nad njimi svoj ščit. Kdo je bog razen Nebukadnezarja? On bo poslal svojo moč in jih iztrebil z obličja zemlje; in ne bo jih rešil njihov bog. 3 Mi, Nebukadnezarjevi služabniki, jih bomo potolkli kot enega moža: ne bodo mogli kljubovati naskoku naše konjenice. 4 Požgali jih bomo; njihove gore se bodo napile njihove krvi; njihova polja bodo posuta z njihovimi trupli; še sledov njihovih nog ne bo mogoče videti; poginili bodo pogubne smrti. Tako govori kralj Nebukadnezar, gospod vse zemlje. Tako je rekel – in njegove besede ne padejo v prazno. 5 Ti pa, Ahiór, plačanec iz Amóna, ki si na dan svoje pogube govoril te besede, mi od danes naprej ne prideš več pred oči, dokler se ne maščujem nad tem plemenom iz Egipta. 6 Ko pa se vrnem, bosta meč moje vojske in kopje mojih služabnikov prevrtala tvoja rebra in zgrudil se boš v krvi njihovih ranjencev. 7 Moji služabniki te bodo zdaj odvlekli k njim nazaj v planine in te pustili v enem od mest pri gorskih prelazih. 8 In ne boš poginil prej, dokler ne boš z njimi vred pokončan. 9 Zakaj si prebledel? Če v svojem srcu gojiš upanje, da ne bodo premagani, se nimaš česa bati. Govoril sem – in nobena moja beseda ne bo padla v prazno.«

10 Holofernes je ukazal služabnikom, ki so stali okrog njega v šotoru, naj Ahiórja zgrabijo, odvlečejo v Betulijo in izročijo Izraelovim sinovom. 11 Služabniki so ga zgrabili, ga odgnali na ravnico zunaj tabora in ga z ravnine vlekli v gorovje, dokler niso prišli do studencev pod Betulijo. 12 Ko so jih meščani zagledali, kako se vzpenjajo proti vrhu, so zgrabili orožje in tekli iz mesta proti gorskemu vrhu; pračarji so sovražnike zasuli s kamenjem in jim onemogočili vzpon. 13 Ti pa so si poiskali kritje ob gorskem vznožju; tam so zvezali Ahiórja, ga pustili ob vznožju in se vrnili k svojemu gospodu.

14 Izraelovi sinovi so se nato spustili iz mesta in prišli do njega. Odvezali so ga vezi, ga odvlekli v Betulijo in predstavili mestnim načelnikom; 15 to pa so bili v tistih dneh Mihov sin Uzíja iz Simeonovega rodu, Otniélov sin Kabrí in Malkiélov sin Karmí. 16 Ti so sklicali vse mestne starešine in na zborovanje je pridrvela tudi vsa mladina in vse ženske. Ahiórja so postavili sredi zbrane množice in Uzíja ga je spraševal, kaj se je zgodilo. 17 Odgovoril jim je in sporočil vse besede, ki so bile izrečene na Holofernovem posvetu, kaj je sam govoril v krogu asirskih poglavarjev in kako se je Holofernes širokoustil zoper Izraelovo hišo. 18 Množica je padla na kolena, molila k Bogu ter zavpila: 19 »Gospod, Bog neba, glej, kako so ošabni! Usmili se našega ponižanega rodu! Ozri se danes na obraze teh, ki so se ti posvetili!« 20 Hrabrili so Ahiórja in ga na vso moč hvalili. 21 Uzíja ga je odvedel z zborovanja na svoj dom, kjer je starešinam priredil večerjo. In nato so vso noč klicali Izraelovega Boga, naj jim pride pomagat.