|
Jeremija in besede zaveze
11
1 Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od Gospoda, rekoč:
2 Poslušajte besede te zaveze. Govôri  Tako gr., sir., aram.; hebr. Govorite. jih Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem.
3 Reci jim: Tako govori Gospod, Izraelov Bog. Preklet bodi vsak, kdor ne posluša besed te zaveze,
4 ki sem jo zapovedal vašim očetom tisti dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz talilnice železa, in rekel: Poslušajte moj glas in delajte vse tako, kakor vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog,
5 da izpolnim prisego, ki sem jo dal vašim očetom, da jim dam deželo, v kateri se cedita mleko in med, kakor ta dan. Tedaj sem odgovoril in rekel: »Velja, Db. Amen, tj. ‘trdno, resnično’. Gospod.«
Prelom zaveze
6 Potem mi je rekel Gospod: Oznani vse te besede v Judovih mestih in po jeruzalemskih ulicah; reci: Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte.
7 Kajti vaše očete sem od tistega dne, ko sem jih pripeljal iz egiptovske dežele, pa do tega dne nenehno najresneje opominjal, rekoč: Poslušajte moj glas.
8 Pa niso poslušali ne nastavili ušesa, ampak je vsak hodil v trmi svojega hudobnega srca. Zato sem poslal nadnje vse besede te zaveze, katero sem jim ukazal izpolnjevati, pa je niso izpolnjevali.
9 Gospod mi je še rekel: Zarota je med Judovimi možmi in jeruzalemskimi prebivalci:
10 vrnili so se h krivdam svojih davnih očetov, ki niso marali poslušati mojih besed; hodili so za drugimi bogovi in jim služili. Izraelova in Judova hiša sta prelomili zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti.
11 Zato tako govori Gospod: Glej, spravim nadnje nesrečo, ki ji ne bodo mogli uteči. In če bodo vpili k meni, jih ne bom uslišal.
12 Judova mesta in jeruzalemski prebivalci naj gredo in vpijejo k bogovom, katerim so zažigali kadilo. A nikakor jim ne bodo mogli pomagati ob času njihove nesreče!
13 Tvoji bogovi, Juda, so postali številni kakor tvoja mesta, in kolikor je ulic v Jeruzalemu, toliko oltarjev ste postavili sramoti, oltarjev, na katerih zažigate kadilo Báalu.
14 Ti pa ne moli za to ljudstvo in ne povzdiguj svoje mile prošnje in molitve, ker jih ne bom uslišal, ko bodo klicali k meni spričo svoje nesreče.
15 Kaj hoče moja ljuba v moji hiši s svojimi sramotnimi dejanji? Ali bodo zaobljube in posvečeno meso mogli odvrniti nesrečo od tebe? Se tedaj moreš veseliti?
16 »Zeleno oljko z lepimi sadeži in bujno rastjo« te je nekoč imenoval Gospod. A s hrumom velikega viharja bom zažgal ogenj na njej, da ji bodo veje zgorele.
17 Gospod nad vojskami te je zasadil, a ti je zagrozil z nesrečo zavoljo hudobije, ki jo počenjata Izraelova in Judova hiša, da me jezita, ko zažigata kadilo Báalu.
Jeremija preganjajo v Anatótu
18 Gospod mi je dal spoznati in tako sem spoznal;
takrat si mi razkril njihova dejanja.
19 Bil sem kakor krotko jagnje,
ki ga peljejo v zakol.
Nisem vedel, da so kovali
naklepe proti meni:
»Pokončajmo drevo z njegovim sadom Db. kruhom. vred
in iztrebimo ga iz dežele živih,
da njegovo ime ne bo več ostalo v spominu.«
20 Gospod nad vojskami, ti sodiš pravično,
preizkušaš obisti in srce,
naj vidim tvoje maščevanje nad njimi,
saj sem tebi zaupal svojo pravdo.
21 Zato tako govori Gospod proti ljudem v Anatótu: Tiste, ki ti strežejo po življenju in govorijo: »Ne prerokuj v Gospodovem imenu, sicer umreš od naših rok« –
22 zato tako govori Gospod nad vojskami – glej, tiste bom kaznoval; mladi umrejo pod mečem, njihovi sinovi in hčere umrejo od lakote.
23 Nobeden izmed njih ne preostane. Kajti nesrečo pripeljem nad ljudi v Anatótu, leto njihovega kaznovanja.
|
