|
Jeremija pri lončarju
18
1 Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od Gospoda, rekoč:
2 »Vstani, pojdi v lončarjevo hišo; tam ti bom naznanil svoje besede.«
3 Šel sem torej v lončarjevo hišo in glej, lončar je ravno delal pri lončarskem kolovratu.
4 Kadar se mu je posoda, ki jo je oblikoval iz gline, v roki pokvarila, je iz nje naredil drugo, kakor se je lončarju zdelo prav.
5 Tedaj se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč:
6 Mar ne morem, Izraelova hiša, storiti z vami kakor ta lončar? govori Gospod. Glejte, kakor je glina v lončarjevi roki, tako ste vi v moji roki, Izraelova hiša!
7 Včasih zagrozim kakšnemu narodu ali kraljestvu, da ga bom izruval, zrušil in ugonobil.
8 Če pa se tisti narod odvrne od svoje hudobije, zaradi katere sem mu grozil, mi je žal nesreče, ki sem mu jo mislil prizadeti.
9 Spet drugič govorim kakšnemu narodu ali kraljestvu, da ga bom zidal in sadil.
10 Če pa potem dela, kar je hudo v mojih očeh, in ne posluša mojega glasu, mi je žal dobrote, ki sem mu jo nameraval izkazati.
11 Zdaj torej reci Judovim možem in jeruzalemskim prebivalcem: Tako govori Gospod: Glejte, nesrečo snujem proti vam in naklep kujem zoper vas. Odvrnite se vendar vsak od svoje hudobne poti, popravite svoje poti in svoja dela.
12 Oni pa rečejo: »Ni govora! Po svojih mislih hočemo ravnati; vsi hočemo delati po trmi svojega hudobnega srca.«
Izrael je pozabil na Gospoda
13 Zato tako govori Gospod:
Le povprašajte pri narodih!
Kdo je že slišal kaj takega?
Prav grozno reč je zagrešila
devica Izraelova.
14 Mar libanonski sneg skopni
na skalnatih planjavah?
Mar usahnejo gorske  Db. tuje. vode,
osvežujoče, žuboreče? Hebr. nejasno.
15 Mene pa je moje ljudstvo pozabilo,
ničevim malikom zažiga kadilo.
Spotaknili so se na svojih poteh,
starodavnih stezah,
in krenili na stranpoti,
na neudelano pot.
16 Svojo deželo spreminjajo v pustinjo,
v večno roganje;
kdor koli gre skoznjo,
zgrožen zmaje z glavo.
17 Kakor vzhodni veter jih razkropim
pred sovražnikom;
hrbet jim pokažem, ne obraza,
ob dnevu njihove stiske.
Zarota proti Jeremiju
18 Tedaj so rekli: »Dajte, skujmo naklepe proti Jeremiju, kajti duhovnikov pouk ne bo propadel ne modrečev nasvet ne prerokova beseda. Dajte, udarimo ga z jezikom in ne menimo se za njegove besede!«
19 Zmeni se zame, Gospod,
in poslušaj glas mojih tožnikov!
20 Mar se dobro vrača s hudim,
ker mi kopljejo jamo!
Spomni se, kako sem stal pred teboj,
da bi govoril v njihov prid,
da bi odvrnil tvoj srd od njih.
21 Zato predaj njihove otroke lakoti
in jih izroči oblasti meča!
Njihove žene naj bodo brez otrok in vdove,
njihove može naj pobere smrt,
njihove mladce naj v boju pobije meč.
22 Vpitje naj odmeva iz njihovih domov,
ko naglo pripelješ nadnje roparsko tolpo.
Kajti jamo kopljejo, da me ujamejo,
zanke nastavljajo mojim nogam.
23 A ti, Gospod, poznaš
ves njihov smrtonosni načrt proti meni.
Ne odvezuj jih krivde,
njih greha ne izbriši izpred svojega obličja;
naj se spotaknejo pred tabo,
ob času svoje jeze ukrepaj proti njim!
|
