1 Gospod mi je dal videti dve košari smokev, postavljeni pred Gospodovim templjem. To je bilo potem, ko je babilonski kralj Nebukadnezar odpeljal iz Jeruzalema Jojakímovega sina Jojahína, Judovega kralja, in Judove višje uradnike s kovači in ključavničarji vred ter jih privedel v Babilon. 2 V eni košari so bile zelo dobre smokve, kakor tiste zgodnje; v drugi košari pa so bile prav zanič, tako slabe, da jih ni bilo mogoče jesti. 3 Gospod mi je rekel: »Kaj vidiš, Jeremija?« Rekel sem: »Smokve. Dobre so zelo dobre, slabe pa so zelo slabe, tako slabe, da jih ni mogoče jesti.«

4 Tedaj se mi je zgodila Gospodova beseda, rekoč: 5 Tako govori Gospod, Izraelov Bog: Kakor na te dobre smokve se hočem dobrotno ozreti na Judove izgnance, ki sem jih poslal iz tega kraja v deželo Kaldejcev. 6 Dobrotno bom obrnil oči nanje in jih pripeljal nazaj v to deželo. Pozidal jih bom in ne podiral, jih zasajal in ne ruval. 7 Dal jim bom srce, da me bodo spoznali: da sem Gospod. Oni bodo moje ljudstvo in jaz bom njihov Bog, ko se vrnejo k meni z vsem srcem.

8 A kakor s slabimi smokvami, ki so tako zanič, da jih ni mogoče jesti – tako govori Gospod – tako bom ravnal s Sedekíjem, Judovim kraljem, z njegovimi višjimi uradniki in ostankom v Jeruzalemu, ki so ostali v tej deželi, in s tistimi, ki so se naselili v egiptovski deželi. 9 Naredim jih za grozo vsem kraljestvom na zemlji, za sramoto in pregovor, za posmeh in prekletstvo po vseh krajih, kamor jih preženem. 10 Nadnje pošljem meč, lakoto in kugo, dokler ne bodo povsem iztrebljeni z zemlje, ki sem jo dal njim in njihovim očetom.