|
Prerokbe proti Izraelu in Judu
Jeremija govori v templju
26
1 V začetku vladanja Jošíjevega sina Jojakíma, Judovega kralja, se je zgodila ta beseda od Gospoda, rekoč:
2 Tako govori Gospod: Postavi se v dvor Gospodove hiše in govôri vsem, ki pridejo iz Judovih mest molit v Gospodovo hišo; govôri vse besede, ki sem ti jih ukazal, da jim jih govoriš; ne opuščaj nobene besede.
3 Morda prisluhnejo in se odvrnejo, vsak s svoje hudobne poti. Tedaj mi bo žal za húdo, ki jim ga nameravam storiti zaradi njihovih hudobnih dejanj.
4 Povej jim: Tako govori Gospod: Če me ne boste poslušali ne izpolnjevali  Db. hodili v … moje postave, ki sem vam jo dal,
5 in ne pazili na besede mojih služabnikov prerokov, ki jih pošiljam, nenehno pošiljam k vam, pa jih ne poslušate,
6 naredim tej hiši kakor Šilu in to mesto dam za kletev vsem narodom na zemlji.
7 Duhovniki, preroki in vse ljudstvo je slišalo, kako je Jeremija govoril te besede v Gospodovi hiši.
8 Ko je do konca izgovoril vse, kar mu je Gospod ukazal, naj pove vsemu ljudstvu, so ga duhovniki, preroki in vse ljudstvo zgrabili in rekli »Umreti moraš!
9 Zakaj si prerokoval v Gospodovem imenu in rekel: Kakor Šilu se bo zgodilo tej hiši in to mesto bo razdejano, da tu nihče več ne bo prebival?« In vse ljudstvo se je v Gospodovi hiši zbralo okoli Jeremija.
Sodna obravnava proti Jeremiju
10 Ko so Judovi višji uradniki slišali o teh rečeh, so prišli iz kraljeve hiše h Gospodovi hiši in se usedli pri vhodu Novih vrat Gospodove hiše.
11 Duhovniki in preroki so rekli višjim uradnikom in vsemu ljudstvu: »Ta človek zasluži smrtno obsodbo. Prerokoval je namreč proti temu mestu, kakor ste slišali na svoja ušesa.«
12 Jeremija pa je rekel vsem višjim uradnikom in vsemu ljudstvu: »Gospod me je poslal prerokovat o tej hiši in o tem mestu vse besede, ki ste jih slišali.
13 Zdaj torej poboljšajte svoje poti in svoja dejanja in poslušajte glas Gospoda, svojega Boga, da bo Gospodu žal za húdo, s katerim vam je zagrozil.
14 Glejte, v vaših rokah sem; storite z mano, kar je dobro in prav v vaših očeh.
15 Samo eno vedite: če me usmrtite, spravite nedolžno kri nase, na to mesto in na njegove prebivalce! Saj me je Gospod v resnici poslal k vam, da vam na ušesa povem vse te besede.«
16 Tedaj so rekli višji uradniki in vse ljudstvo duhovnikom in prerokom: »Ta človek ne zasluži smrtne kazni, saj nam je govoril v imenu Gospoda, našega Boga.«
17 Vstali so nekateri izmed deželnih starešin in rekli vsemu zbranemu ljudstvu:
18 »Mihej Moréšečan je bil prerok v dnevih Ezekíja, Judovega kralja, in je rekel vsemu Judovemu ljudstvu: ›Tako govori Gospod nad vojskami:
Sion bo preoran kakor njiva,
Jeruzalem bo kup razvalin,
tempeljski grič Db. gora hiše. gozdna višina.‹
19 Pa ga je Judov kralj Ezekíja in ves Juda za to usmrtil? Mar se ni zbal Gospoda in skušal pomiriti Gospodovo obličje? Potem je bilo Gospodu žal za húdo, s katerim jim je zagrozil. Mi pa naj si nakopljemo na glavo tako veliko hudobijo?«
Usoda manj zavarovanega Jeremijevega posnemovalca
20 Še en mož je tedaj prerokoval v Gospodovem imenu: Šemajájev sin Urijá iz Kirját Jearíma. Prerokoval je proti temu mestu in proti tej deželi z istimi besedami kakor Jeremija.
21 Kralj Jojakím, vsi njegovi junaki in vsi njegovi višji uradniki so slišali njegove govore. Tedaj ga je kralj skušal usmrtiti. Ko je Urijá to izvedel, se je zbal, pobegnil je in prišel v Egipt.
22 Kralj Jojakím pa je poslal nekatere v Egipt, Ahbórjevega sina Elnatána in druge može z njim.
23 Ti so odvedli Urijája iz Egipta in ga privedli h kralju Jojakímu. Ta ga je z mečem ubil in njegovo truplo vrgel h grobovom preprostega ljudstva.
24 Šafánov sin Ahikám pa je varoval Jeremija, da ga niso dali v roke ljudstva, da bi ga usmrtilo.
|
