1 Beseda, ki se je zgodila Jeremiju od Gospoda v desetem letu Sedekíja, Judovega kralja, to je osemnajsto leto Nebukadnezarja. 2 Takrat je vojska babilonskega kralja oblegala Jeruzalem in prerok Jeremija je bil zaprt v stražnem dvoru, ki je bil v hiši Judovega kralja. 3 Judov kralj Sedekíja ga je tja zaprl in rekel: »Zakaj si prerokoval: Tako govori Gospod: ›Glej, to mesto dam v roke babilonskemu kralju, da ga zavzame; 4 in Sedekíja, Judov kralj, ne bo ubežal roki Kaldejcev, temveč bo gotovo predan v roke babilonskemu kralju in moral bo z njim govoriti iz ust do ust ter mu gledati iz oči v oči; 5 Sedekíja bo odpeljal v Babilon, tam bo ostal, dokler ga ne obiščem, govori Gospod; če se boste bojevali proti Kaldejcem, ne boste imeli uspeha.‹«

6 Jeremija je rekel: Zgodila se mi je Gospodova beseda, rekoč: 7 »Glej, Hanamél, sin tvojega strica Šalúma, bo prišel k tebi in rekel: ›Kupi si mojo njivo v Anatótu; imaš namreč odkupno pravico.‹« 8 Tedaj je prišel Hanamél, moj bratranec – po Gospodovi besedi – k meni v stražni dvor in mi rekel: »Kupi, prosim, mojo njivo v Anatótu v Benjaminovi deželi, saj imaš dedno in odkupno pravico; kupi si jo torej.« Tedaj sem spoznal, da je bila to Gospodova beseda.

9 Kupil sem njivo od Hanaméla, svojega bratranca, v Anatótu in sem mu plačal v srebru, sedemnajst šeklov srebra. 10 Napisal sem kupno pismo, ga zapečatil, dobil priče in odtehtal srebro na tehtnici. 11 Nato sem vzel zapečateno kupno pismo, napisano po vseh predpisih, in odprt prepis. 12 Kupno pismo sem izročil Nerijájevemu sinu Baruhu, Mahsejájevemu vnuku, vpričo Hanaméla, svojega bratranca, pred pričami, ki so podpisale kupno pismo, in pred vsemi Judovci, ki so se zadrževali v stražnem dvoru. 13 Vpričo njih sem Baruhu ukazal in rekel: 14 Tako govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: »Vzemi ti listini, to zapečateno kupno pismo in to odprto pismo, ter ju deni v lončeno posodo, da se dolgo ohranita. 15 Tako namreč govori Gospod nad vojskami, Izraelov Bog: Še se bodo v tej deželi kupovale hiše, njive in vinogradi.«

16 Ko sem izročil kupno pismo Nerijájevemu sinu Baruhu, sem molil h Gospodu in rekel: 17 »Oh, Gospod Bog! Glej, ti si s svojo veliko močjo in z iztegnjenim laktom naredil nebo in zemljo, tebi ni pretežka nobena stvar. 18 Tisočem izkazuješ dobroto, krivdo očetov pa plačuješ v naročje njihovih otrok za njimi, veliki, mogočni Bog, čigar ime je Gospod nad vojskami, 19 velik v nasvetu, bogat v dejanju. Tvoje oči bedijo nad potmi vseh ljudi, da daš vsakemu po njegovih potih in po sadu njegovih dejanj. 20 Delal si znamenja in čudeže v egiptovski deželi in do tega dne v Izraelu in med ljudmi; pridobil si si ime, kakršno je ta dan. 21 Izpeljal si svoje ljudstvo Izraela iz egiptovske dežele z znamenji in s čudeži, z močno roko in z iztegnjenim laktom, in v velikem strahu. 22 Dal si jim to deželo, kakor si jo s prisego obljubil njihovim očetom, da jim jo daš, deželo, v kateri se cedita mleko in med. 23 Prišli so in si jo prisvojili, vendar niso poslušali tvojega glasu in se niso ravnali po tvoji postavi; nič tega, kar si jim zapovedal storiti, niso storili. Zato si priklical nanje vso to nesrečo. 24 Glej, okopi že grozijo, da bo mesto zavzeto; po meču, lakoti in kugi bo mesto izročeno Kaldejcem, ki se bojujejo proti njemu. Kar si rekel, se uresničuje; glej, sam vidiš. 25 Ti pa, Gospod Bog, si mi rekel: ›Kupi si njivo za denar in najemi priče!‹ ko je vendar mesto dano v roke Kaldejcem.«

26 Zgodila se je Gospodova beseda Jeremiju, rekoč: 27 Glej, jaz sem Gospod, Bog vsega mesa. Ali je kaj pretežko zame? 28 Zato tako govori Gospod: Glej, to mesto dam v roke Kaldejcem in v roko Nebukadnezarju, babilonskemu kralju, da ga zavzame. 29 Kaldejci, ki se bojujejo za to mesto, bodo prišli in mesto zažgali z ognjem. Požgali bodo hiše, ki so na njihovih strehah zažigali kadilo Báalu in izlivali drugim bogovom pitne daritve, da bi me jezili. 30 Kajti Izraelovi in Judovi sinovi so od svoje mladosti delali le to, kar je hudo v mojih očeh; Izraelovi sinovi so me le jezili z delom svojih rok, govori Gospod. 31 Zares, v jezo in srd mi je bilo to mesto od dne, ko so ga sezidali, do tega dne. Zato ga moram odpraviti izpred svojega obličja 32 zaradi vse hudobije Izraelovih in Judovih sinov, ki so to počenjali, da bi me jezili, oni, njihovi kralji, knezi, duhovniki in preroki, Judovi možje in jeruzalemski prebivalci. 33 Kazali so mi hrbet, ne obraza, in čeprav sem jih poučeval, nenehno poučeval, niso poslušali, da bi sprejeli opomin. 34 Postavili so svoje gnusobe v hišo, na katero je priklicano moje ime, da bi jo oskrunili. 35 Sezidali so višine Báalu v Ge Ben Hinómu in darovali Molohu svoje sinove in hčere, česar jim nisem zapovedal in mi še na misel ni prišlo, da bi počenjali to gnusobo in zapeljevali Juda v greh.

36 A zdaj tako govori Gospod, Izraelov Bog, o tem mestu, o katerem pravite, da je dano v roke babilonskemu kralju po meču, lakoti in kugi: 37 Glej, zberem jih iz vseh dežel, kamor sem jih izgnal v svoji jezi in srdu in velikem gnevu, in jih pripeljem nazaj v ta kraj ter poskrbim, da bodo varno prebivali. 38 Moje ljudstvo bodo in jaz bom njihov Bog. 39 Dal jim bom eno srce in eno pot, da se me bodo vselej bali, v srečo sebi in svojim otrokom za seboj. 40 Sklenil bom z njimi večno zavezo; nikdar se ne obrnem od njih, da bi jim ne delal dobro; v srce jim bom dal svoj strah, da se ne odvrnejo od mene. 41 Veselil se jih bom in jim izkazoval dobroto; zasadil jih bom trdno v to deželo, z vsem svojim srcem in z vso svojo dušo.

42 Kajti tako govori Gospod: Kakor sem pripeljal nad to ljudstvo vso to veliko nesrečo, tako pripeljem nadnje tudi vse dobro, kar sem jim obljubil. 43 Spet bodo kupovali njive v tej deželi, o kateri pravite: »Pustinja je, brez ljudi in živine, dana Kaldejcem v roke.« 44 Njive bodo spet kupovali za denar, pisali o tem listine, jih pečatili in privzemali priče v Benjaminovi deželi, v jeruzalemski okolici, v Judovih mestih, v gorskih mestih, v mestih v Šéfeli in v mestih v Negebu. Kajti jaz obrnem njihovo usodo, govori Gospod.