|
Job
Zasnova
Jobova zvestoba in sreča
1
1 V deželi Uc je živel mož po imenu Job. Ta mož je bil popoln  Ali brezgrajen. in iskren, bal se je Boga in se varoval hudega.
2 Rodilo se mu je sedem sinov in tri hčere.
3 Imel je sedem tisoč ovac in tri tisoč kamel, petsto parov volov, petsto oslic in zelo veliko služinčadi. Mož je bil največji med vsemi sinovi Vzhoda.
4 Njegovi sinovi pa so imeli navado, da so v hiši vsakega ob zanj določenem času pripravljali gostijo in vabili tudi svoje tri sestre, da so jedle in pile z njimi.
5 Ko so se zvrstili dnevi gostije, je Job pošiljal ponje in jih očiščeval. Vstajal je zgodaj zjutraj in daroval žgalne daritve po številu njih vseh. Job je namreč rekel: »Morda so moji sinovi grešili in žalili Ali preklinjali. Boga v svojih srcih.« Tako je Job delal vsakikrat.
Satan pred Bogom
6 Napočil je dan, ko so prišli Božji sinovi Tj. verjetno duhovna bitja, člani nebeškega zbora; gr. Božji angeli. in se postavili pred Gospoda. Med njimi je prišel tudi satan. Tj. ‘tožnik’; enako v nadaljevanju.
7 Gospod je rekel satanu: »Od kod prihajaš?« Satan je odgovoril Gospodu in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.«
8 Gospod je rekel satanu: »Si kaj mislil v svojem srcu na mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji, mož je popoln Ali brezgrajen. in iskren, boji se Boga in se varuje hudega.«
9 Satan pa je odgovoril Gospodu in rekel: »Mar se Job zastonj boji Boga?
10 Mar ne varuješ ti Db. Mar nisi ti ogradil. njega, njegove hiše in vsega, kar je njegovega naokrog? Blagoslavljaš delo njegovih rok in njegova posest se širi v deželi.
11 Samo iztegni svojo roko in se dotakni vsega, kar ima, resnično, v obraz te bo preklinjal!«
12 In Gospod je rekel satanu: »Glej, vse, kar ima, naj bo v tvoji roki, le nanj ne izteguj svoje roke!« In satan je odšel izpred Gospodovega obličja.
Job izgubi imetje in otroke
13 Ko so njegovi sinovi in njegove hčere nekega dne jedli in pili vino v hiši svojega najstarejšega brata,
14 je prišel k Jobu sel in rekel: »Voli so orali in oslice so se pasle poleg njih,
15 vpadli so Sabéjci in jih ugrabili, hlapce pa pobili z ostrim mečem, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.«
16 Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Božji ogenj je padel z neba in požgal ovce in hlapce ter jih pokončal, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.«
17 Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Kaldejci so se razporedili v tri krdela, planili na kamele in jih ugrabili, hlapce pa pobili z ostrim mečem, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.«
18 Ko je ta še govoril, je prišel drug in rekel: »Tvoji sinovi in tvoje hčere so jedli in pili vino v hiši svojega najstarejšega brata.
19 In glej, silen vihar je prihrumel iz puščave in pretresel štiri vogale hiše, da se je sesula na otroke in so umrli, le jaz sam sem ušel, da ti sporočim.«
20 Tedaj je Job vstal in pretrgal svoja oblačila, si ostrigel glavo, padel na tla in molil.
21 Govoril je: »Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja. Gospod je dal, Gospod je vzel, naj bo hvaljeno ime Gospodovo!«
22 Pri vsem tem Job ni grešil in ni rekel nič žaljivega proti Bogu.
|
