|
Drugi Jobov odgovor: Job odstopi
42
1 Nato je Job odgovoril Gospodu in rekel:
2 Zdaj vem, da vse premoreš
in ni ovire za noben tvoj sklep.
3 »Kdo je ta, ki brez znanja zamegljuje posvèt?«
Zato sem govoril in nisem razumel reči,
ki so zame pretežke in jih ne poznam.
4 Poslušaj torej ti, jaz pa bom govoril,
vprašal te bom in ti me poúči!
5 Z ušesom sem slišal o tebi,
a zdaj te je videlo moje oko.
6 Zato odstopam in se kesam
v prahu in pepelu.
Sklep
Job dobi pravdo s prijatelji
7 Potem ko je Gospod tako govoril Jobu, je Gospod rekel Elifázu Temáncu: »Moj srd se je vnel proti tebi in proti tvojima dvema prijateljema, saj o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job.
8 Zdaj si torej vzemite sedem juncev in sedem ovnov, pojdite k mojemu služabniku Jobu in jih darujte v žgalno daritev zase, moj služabnik Job pa naj moli za vas. Le zaradi njega vam ne bom poplačal po vaši norosti, kajti o meni niste govorili prav kakor moj služabnik Job.«
9 Tedaj so šli Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan in so storili, kakor jim je ukazal Gospod. In Gospod se je ozrl na Joba.
Bog nagradi Joba
10 In Gospod je obrnil Jobovo usodo, ko je prosil za svoje prijatelje. In Gospod je dvakratno povrnil Jobu vse, kar je imel prej.
11 Tedaj so prišli k njemu vsi njegovi bratje, vse njegove sestre in vsi njegovi znanci ter so jedli z njim v njegovi hiši. Izrazili so mu sožalje in ga potolažili za vse húdo, ki ga je Gospod poslal nadenj. Dali so mu tudi vsak po en cekin in po en zlat uhan.
12 Gospod pa je poslej Joba blagoslavljal še bolj ko prej. Imel je štirinajst tisoč ovac in šest tisoč kamel, tisoč parov volov in tisoč oslic.
13 Imel je sedem sinov in tri hčere.
14 Prvi je dal ime Golobica, drugi Dišavka in tretji Lepotica.
15 V vsej deželi ni bilo tako lepih žensk, kakor so bile Jobove hčere. Njihov oče jim je dal dediščino med njihovimi brati.
16 Job je potem živel še sto štirideset let in videl svoje sinove in svoje vnuke do četrtega rodu.
17 In Job je umrl star in nasičen z dnevi.
|
