1 To je dediščina, ki so jo Izraelovi sinovi dobili v kánaanski deželi in so jo razdelili duhovnik Eleazar, Nunov sin Józue ter rodbinski poglavarji rodov Izraelovih sinov. 2 Razdelili so jo z žrebom, kakor je Gospod naročil Mojzesu, deveterim rodovom in polovici rodu. 3 Mojzes je namreč dvema rodovoma in polovici rodu že dal dediščino onkraj Jordana; Lévijevcem pa ni dal dediščine v njihovi sredi. 4 Ker sta bila rodova Jožefovih sinov dva, Manáse in Efrájim, Lévijevcem tako niso dali deleža v deželi, razen mest za bivanje ter njihove pašnike za njihove ovce in njihovo govedo. 5 Kakor je Gospod zapovedal Mojzesu, tako so Izraelovi sinovi storili in razdelili deželo.

6 Tedaj so Judovi sinovi pristopili k Józuetu v Gilgálu in Jefunéjev sin Kaléb, Kenázovec, mu je rekel: »Ti dobro veš, kaj je govoril Gospod Božjemu možu Mojzesu glede mene in tebe v Kadeš Barnéi. 7 Štirideset let mi je bilo, ko me je Gospodov služabnik Mojzes poslal iz Kadeš Barnée ogledovat deželo, da bi mu prinesel sporočilo, kakor je pač bilo v mojem srcu. 8 Moji bratje, ki so šli z menoj, so ljudstvu vzeli pogum, jaz pa sem ostal zvest Gospodu, svojemu Bogu. 9 Tisti dan me je Mojzes zaprisegel in rekel: ›Dežela, po kateri je hodila tvoja noga, bodi dedna last tebi in tvojim sinovom na veke, kajti zvest si ostal Gospodu, mojemu Bogu.‹ 10 In zdaj glej, Gospod me je ohranil pri življenju, kakor je govoril, in petinštirideset let je od tega, ko je Gospod govoril to besedo Mojzesu, medtem ko je Izrael še hodil po puščavi. Zdaj glej, danes imam petinosemdeset let, 11 še danes sem močan kakor na dan, ko me je Mojzes odposlal; kakršna je bila moja moč takrat, takšna je zdaj za vojno, da odhajam in prihajam. 12 Daj mi zdaj to pogorje, o katerem je govoril tisti dan Gospod. Kajti sam si slišal tisti dan, da so tam Anákovci, mesta pa velika in utrjena. Morda bo Gospod z menoj in jih preženem, kakor je govoril Gospod.«

13 Józue ga je blagoslovil in dal Kenázovcu Kalébu, Jefunéjevemu sinu, Hebrón v dediščino. 14 Zato je Hebrón dedna last Kenázovca Kaléba, Jefunéjevega sina, do tega dne, kajti bil je popolnoma zvest Gospodu, Izraelovemu Bogu. 15 Hebrón se je prej imenoval Arbájevo mesto, Arbá je bil velik človek med Anákovci. In dežela je bila v miru pred vojno.