|
Ognjeni steber
18
1 Nasprotno pa so imeli tvoji sveti največjo svetlobo.
Oni  Tj. Egipčani. so slišali njihov glas, niso pa mogli videti njihovih postav,
blagrovali so jih, da niso prestajali takih muk,
2 hvaležni so jim bili, da se jim niso skušali maščevati za prestane krivice,
ljubeznivo so jih prosili, naj bi se ločili od njih.
3 Namesto tega pa si dal ognjeni steber,
ki naj bi bil za vodnika na potovanju v neznano,
neškodljivo sonce za slavno vrnitev.
4 Oni pa so zaslužili, da so bili oropani svetlobe, da jih je zajela tema,
saj so bili pozaprli in zastražili tvoje sinove,
po katerih je moral svet prejeti neuničljivo luč postave.
Smrt prvorojencev
5 Ker so sklenili pobiti otročiče svetih,
en otrok pa je bil izpostavljen in rešen,
si jim za kazen vzel veliko otrok,
njih same pa hkrati pokončal v kipečih vodah.
6 Za tisto noč so naši očaki izvedeli vnaprej,
da bi zanesljivo vedeli, katerim prisegam so verjeli, in bi tako postali pogumni. Ali in bi se veselili.
7 Tvoje ljudstvo je pričakovalo rešitev za pravične
in pogubo za sovražnike.
8 S čimer si namreč nasprotnike kaznoval,
si proslavil nas, ko si nas poklical k sebi.
9 Sveti otroci dobrih so na skrivaj žrtvovali
in složno izražali zvestobo postavi Božanstva,
da bi bili sveti enako deležni tako dobrin kakor nevarnosti,
ter so že vnaprej prepevali hvalnice očetov.
10 Toda z druge strani je odmevalo razglašeno vpitje sovražnikov,
daleč se je razlegal tarnajoč glas tistih, ki so objokovali svoje otroke.
11 Sužnja in gospodarja je zadela enaka kazen
in preprost človek je trpel prav tako kakor kralj.
12 Zaradi ene vrste smrti
so imeli vsi obenem nešteto mrličev.
Še za pokopavanje ni bilo dovolj živih,
ker je bil na mah uničen cvet njihovega rodu.
13 Tisti, ki nič niso verovali zaradi čarovnij,
so ob izgubi svojih prvorojencev priznali, da je ljudstvo Božji sin.
14 Ko je bilo namreč vse zavito v molčečo tišino
in je noč prišla na pol svoje poti,
15 je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola,
kakor srepogled bojevnik poletela v sredo pogubi izročene dežele,
nosila je kot oster meč tvoje pravo povelje.
16 Ustopila Ali Ustavila. se je in vse napolnila s smrtjo.
Neba se je dotikala in hodila po zemlji.
17 Tedaj so jih v hipu vznemirile prikazni srhljivih sanj
in napadli nenadejani strahovi.
18 Tedaj je napol mrtvega vrglo enega sem, drugega tja,
in razodevali so, zakaj umirajo,
19 kajti sanje, ki so jih prej vznemirjale, so to vnaprej naznanile,
tako da ne bi umirali, ne da bi vedeli, zakaj trpijo.
Aronovo posredovanje v puščavi
20 Prišla pa je izkušnja smrti tudi nad pravične.
V puščavi je bilo veliko ljudi pokončanih,
vendar jeza ni ostala dolgo.
21 V bitko se je namreč hitro pognal mož brez graje,
ki je zgrabil za orožje svoje službe,
molitev in spravno kadilo.
Stopil je jezi nasproti in napravil konec trpljenju,
s tem pa dokazal, da je tvoj služabnik.
22 Premagal je srd, a ne s telesno močjo,
ne s silo orožja.
Kaznovalca je ukrotil z besedo,
s tem da se je skliceval na prisege in zaveze, dane očetom.
23 Ko so mrtveci že ležali kupoma drug na drugem,
je stopil vmes,
zadržal jezo in presekal pot do živih.
24 Na njegovem dolgem oblačilu je bil ves svet, Ali je bilo vse vesolje.
v štiri vrste kamnov so bila vrezana veličastva očakov,
v načelku na njegovi glavi pa je bilo tvoje veličastje.
25 Pred temi znamenji se je pokončevalec umaknil, teh se je ustrašil;
zadostovala je namreč že sama izkušnja jeze.
|
