Jezus ozdravi obsedenca v Géraški deželi
5
1 Prispeli so na drugo stran jezera v Géraško Različici Gadársko, Gergeško. deželo.
2 Takoj ko je stopil iz čolna, mu je prišel od grobov sèm nasproti človek z nečistim duhom.
3 Prebival je v grobovih in nihče ga ni mogel več zvezati niti z verigo.
4 Večkrat je bil namreč v okovih in zvezan z verigami, pa je verige potrgal in okove strl, tako da ga ni mogel nihče ukrotiti.
5 Vse dneve in noči je prebil v grobovih in hribih ter kričal in se tolkel s kamni.
6 Ko je od daleč zagledal Jezusa, je pritekel, se mu priklonil do tal
7 in z močnim glasom zavpil: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!«
8 Jezus Dodano. mu je namreč rekel: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!«
9 Nato ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija mi je ime,« mu je odgovoril, »ker nas je veliko,«
10 in zelo ga je prosil, naj jih ne pošlje iz tiste dežele.
11 Pasla pa se je tam na pobočju hriba velika čreda svinj.
12 Duhovi so Jezusa prosili: Db. Prosili so ga. »Pošlji nas k svinjam, da gremo vanje!«
13 Dovolil jim je. In nečisti duhovi so šli ven in obsedli svinje. Čreda, okrog dva tisoč svinj, je planila po pobočju v jezero in utonila v njem.
14 Njihovi pastirji so zbežali in to sporočili po mestu in podeželju. Ljudje so prišli gledat, kaj se je zgodilo.
15 Ko so prišli k Jezusu in videli tega, ki je bil prej obseden z legijo, kako sedi oblečen in je pri zdravi pameti, so se ustrašili.
16 Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako se je zgodilo z obsedencem, in o svinjah.
17 Tedaj so Jezusa Db. ga. začeli prositi, naj odide iz njihovih krajev.
18 Ko je stopal v čoln, ga je ta, ki je bil prej obseden, prosil, da bi smel biti z njim.
19 Vendar mu ni dovolil, temveč mu je rekel: »Pojdi domov k svojim ljudem in jim naznani, kako velike reči ti je storil Gospod in se te usmilil.«
20 In odšel je in začel oznanjati po Deseteromestju, koliko mu je storil Jezus; in vsi so se čudili.
Jaírova hči in žena, ki je krvavela
21 Ko se je Jezus prepeljal s čolnom s čolnom: manjka v nekaterih rkp. spet na drugo stran, se je zbrala pri njem velika množica. Bil je pri jezeru.
22 Tedaj je prišel eden od predstojnikov shodnice, Jaír po imenu. Ko ga je zagledal, je padel k njegovim nogam
23 in ga zelo prosil, rekoč: »Z mojo hčerko je zelo hudo. Pridi in položi roke nanjo, da ozdravi Ali da bo rešena. in ostane pri življenju!«
24 In odšel je z njim.
Za njim se je odpravila velika množica in pritiskala nanj.
25 V njej je bila tudi žena, ki je že dvanajst let krvavela.
26 Veliko je pretrpela od mnogih zdravnikov in porabila vse svoje premoženje, pa ji ni nič pomagalo, ampak je bilo z njo celo slabše.
27 Slišala je za Jezusa. Med množico se mu je približala od zadaj in se dotaknila njegove obleke.
28 Rekla je namreč: »Tudi če se dotaknem le njegove obleke, bom rešena.« Ali bom ozdravela.
29 In v hipu se ji je ustavila kri in v telesu je začutila, da je ozdravljena nadloge.
30 Jezus je v sebi zaznal, da je šla moč iz njega. Takoj se je obrnil v množici in rekel: »Kdo se je dotaknil moje obleke?«
31 Njegovi učenci so mu govorili: »Saj vidiš, kako množica pritiska nate, pa praviš: ›Kdo se me je dotaknil?‹«
32 Oziral se je okrog, da bi videl tisto, ki je to storila.
33 Ker je žena vedela, kaj se je z njo zgodilo, je vsa preplašena trepetaje pristopila, se vrgla predenj in mu povedala vso resnico.
34 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Ali ozdravila. Pojdi v miru Db. v mir. in bodi ozdravljena svoje nadloge!«
35 Ko je še govoril, so prišli od predstojnikove hiše in rekli Jaíru: »Tvoja hči je umrla. Kaj še nadleguješ učitelja?«
36 Jezus je slišal od strani, Ali ni hotel slišati, je preslišal. kaj so rekli, in je dejal predstojniku shodnice: »Ne boj se, samó veruj!«
37 In nikomur ni dovolil, da bi šel z njim, razen Petru, Jakobu in Janezu, Jakobovemu bratu.
38 Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali.
39 Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.«
40 In posmehovali so se mu. On pa je vse odslovil in vzel s seboj očeta in mater deklice ter tiste, ki so bili z njim, in stopil tja, kjer je bila deklica.
41 Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!«
42 Deklica je takoj vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Od začudenja so bili vsi iz sebe.
43 On pa jim je strogo naročil, naj tega nihče ne izve, in je velel, naj ji dajo jesti.
|