1 V tistem času je četrtni oblastnik Herod slišal govorice o Jezusu. 2 Rekel je svojim dvorjanom: »To je Janez Krstnik! On je bil obujen od mrtvih in zato delujejo v njem moči.« 3 Herod je namreč dal Janeza prijeti, ga vkleniti in vreči v ječo zaradi Herodiade, žene svojega brata Filipa, 4 ker mu je Janez govoril: »Ni ti je dovoljeno imeti.« 5 Hotel ga je umoriti, a se je ustrašil množice, ker je imela Janeza za preroka. 6 Ko je Herod obhajal rojstni dan, je Herodiadina hči plesala pred gosti. Bila mu je všeč, 7 zato ji je s prisego obljubil dati, kar koli bi prosila. 8 Ona pa je na materino prigovarjanje rekla: »Daj mi tukaj na pladnju glavo Janeza Krstnika.« 9 Kralj se je razžalostil, toda zaradi prisege in gostov jo je ukazal dati. 10 Poslal je obglavit Janeza v ječi. 11 Prinesli so na pladnju njegovo glavo in jo dali deklici, ta pa jo je odnesla materi. 12 In prišli so Janezovi učenci, vzeli truplo, ga pokopali, potem pa šli in to sporočili Jezusu.

13 Ko je Jezus to slišal, se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. Množice pa so to izvedele in šle iz mest peš za njim. 14 Ko se je izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu in ozdravil je njihove bolnike. 15 Ko se je zvečerilo, so stopili k njemu učenci in rekli: »Samoten je ta kraj in ura je že pozna; odpústi množice, da gredo v vasi in si kupijo hrano.« 16 Jezus pa jim je rekel: »Ni jim treba oditi. Vi jim dajte jesti!« 17 Rekli so mu: »Tukaj imamo samo pet hlebov in dve ribi.« 18 Dejal jim je: »Prinesite mi jih sem!« 19 In velel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, blagoslovil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. 20 Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. 21 Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok.

22 In takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. 23 In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. 24 Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. 25 Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. 26 Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. 27 Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« 28 Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« 29 On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. 30 Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« 31 Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« 32 In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. 33 Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.«

34 Ko so se prepeljali na drugo stran, so prišli na kopno, v Genezaret. 35 Ljudje tistega kraja so ga prepoznali. Poslali so po vsej tisti okolici in privedli predenj vse bolnike. 36 Prosili so ga, da bi se samo dotaknili roba njegove obleke, in tisti, ki so se ga dotaknili, so bili rešeni.