1 Tedaj so prišli k Jezusu iz Jeruzalema farizeji in pismouki in so rekli: 2 »Zakaj tvoji učenci prestopajo izročilo starih? Ne umivajo si namreč rok, kadar jedo.« 3 Odgovoril je in jim rekel: »Zakaj pa vi prestopate Božjo zapoved zaradi svojega izročila? 4 Bog je namreč rekel: Spoštuj očeta in mater in Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. 5 Vi pa pravite: ›Kdor reče očetu ali materi: To, s čimer bi ti lahko koristil, je dar, 6 temu ni treba več spoštovati svojega očeta.‹ Tako ste razveljavili Božjo besedo zaradi svojega izročila. 7 Hinavci! Dobro je prerokoval o vas Izaija, ko je rekel:

10 Poklical je k sebi množico in ji rekel: »Poslušajte in doumite! 11 Človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust, to omadežuje človeka.« 12 Tedaj so prišli učenci in mu rekli: »Ali veš, da so se farizeji spotikali nad tvojimi besedami?« 13 Odgovoril je: »Vsaka sadika, ki je ni vsadil moj nebeški Oče, bo izkoreninjena. 14 Pustite jih! Slepi so, vodniki slepih. Če pa slepi slepega vodi, bosta oba padla v jamo.« 15 Peter je odvrnil in mu rekel: »Razlôži nam to priliko.« 16 On pa je dejal: »Kaj ste tudi vi še vedno nerazumni? 17 Mar ne uvidite, da gre vse, kar prihaja v usta, v želodec in se vrže v greznico? 18 Kar pa prihaja iz ust, pride iz srca, in to omadežuje človeka. 19 Iz srca namreč prihajajo hudobne misli, umori, prešuštva, nečistovanja, tatvine, kriva pričevanja, kletve. 20 To je tisto, kar omadežuje človeka, jesti z neumitimi rokami pa ne omadežuje človeka.«

21 Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. 22 In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« 23 Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« 24 Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« 25 Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« 26 Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« 27 Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« 28 Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro.

29 Jezus se je odpravil od tam in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel. 30 Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil, 31 tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga.

32 Jezus je poklical k sebi svoje učence in rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da na poti ne omagajo.« 33 Učenci so mu dejali: »Od kod naj v puščavi vzamemo toliko kruha, da nasitimo táko množico?« 34 Jezus jim je rekel: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem in malo ribic.« 35 Tedaj je velel množici, naj séde na tla. 36 Vzel je tistih sedem hlebov in ribe, se zahvalil, razlomil hlebe in dajal učencem, učenci pa množicam. 37 Vsi so jedli in se nasitili. Od koščkov, ki so ostali, so nabrali sedem polnih košev. 38 Teh pa, ki so jedli, je bilo štiri tisoč mož, brez žená in otrok. 39 Ko je množice odpustil, je stopil v čoln in šel v magadánske kraje.