1 Ko so Sanbalát, Tobija, Arabec Gešem in drugi naši sovražniki slišali, da sem dogradil obzidje in da na njem ni več vrzeli, čeprav do takrat še nisem nataknil vratnic v vrata, 2 sta mi Sanbalát in Gešem dala sporočiti: »Pridi, srečajmo se v Kefirímu, v dolini Onó.« Tam sta mi hotela storiti zlo. 3 Poslal sem sle k njima, rekoč: »Veliko delo opravljam, zato ne morem priti. Zakaj naj delo stoji, ko bi ga zapustil in prišel k vama?« 4 Štirikrat sta poslala k meni isti predlog, a jaz sem jima ga vedno zavrnil. 5 Potem je Sanbalát petič za isto stvar poslal k meni svojega služabnika z odprtim pismom v roki. 6 V njem je bilo napisano: »Med narodi se sliši govorica in tudi Gešem pravi, da se ti in Judje hočete upreti. Zato tudi zidaš obzidje in hočeš tako postati njihov kralj. 7 Celo preroke si postavil, naj o tebi razglašajo po Jeruzalemu in govorijo: ›Kralja imamo v Judeji.‹ Te govorice bo zagotovo slišal kralj; zato pridi, da se skupaj posvetujemo.« 8 Jaz pa sem mu poslal sporočilo, rekoč: »Nič takega se še ni zgodilo, kar pripoveduješ, ampak si si to sam izmislil v svojem srcu.« 9 Kajti vsi so nas strašili in so rekli: »Njihove roke bodo opustile delo in ne bo dokončano.«

»Zdaj utrdi moje roke!«

10 Tedaj sem odšel v hišo Šemajája, sinú Delajája, sinú Mehetabéla. Bil je doma zaklenjen in je rekel: »Srečajva se v Božji hiši, sredi templja! Zapriva tempeljska vrata, kajti prišli bodo, da te umorijo. Da, ponoči pridejo in te umorijo.« 11 In rekel sem: »Mož, kakršen sem jaz, naj zbeži? Kdo, ki je kakor jaz, more stopiti v tempelj in ostati pri življenju? Ne grem!« 12 Spoznal sem namreč, da ga ne pošilja Bog, ampak je nad menoj prerokoval, ker sta ga podkupila Tobija in Sanbalát. 13 Bil je plačan in jaz naj bi se zbal, storil tako in se pregrešil. Šlo jima je za to, da me spravita na slab glas in me tako osramotita. 14 Moj Bog, spominjaj se vsega, kar sta mi storila Tobija in Sanbalát; tudi prerokinje Noádje in drugih prerokov, ki so me strašili.

15 Obzidje je bilo končano petindvajsetega elúla, v dvainpetdesetih dneh. 16 Ko so vsi naši sovražniki to slišali in vsi narodi okrog nas to videli, so bili zelo potrti. Spoznali so, da je bilo to delo opravljeno po našem Bogu. 17 V tistih dneh so tudi mnogi izmed judovskih odličnikov pošiljali svoja pisma Tobiju in Tobijeva pisma so prihajala k njim. 18 Mnogi izmed Judov so bili namreč njegovi zavezniki, saj je bil zet Aráhovega sina Šehanjája. Njegov sin Johanán si je vzel hčer Berehjájevega sina Mešuláma. 19 Tudi so vpričo mene govorili o njegovih dobrih lastnostih, njemu pa poročali o mojih izjavah. Da bi me strašil, je Tobija še pošiljal pisma.