|
Psalm 102 (101)
Med obupavanjem in upanjem
102
1 Molitev nesrečnega, ki je oslabel in pred Gospodom izliva svojo tožbo.
2 Gospod, usliši mojo molitev,
moje vpitje naj pride k tebi!
3 Ne skrivaj svojega obličja pred mano
na dan, ko mi je tesno;
nagni k meni svoje uho,
na dan, ko kličem, me hitro usliši!
4 Zakaj v dimu  Gr., lat., Hieronim kakor dim. minevajo moji dnevi,
moje kosti tlijo kakor žerjavica.
5 Potolčeno je kakor zelišče, posušilo se je moje srce,
ker pozabljam uživati svoj kruh.
6 Zaradi glasu mojega vzdihovanja
se mi kost lepi na kožo.
7 Podoben sem kavki v puščavi,
postal sem kakor sova na ruševinah.
8 Bedim in sem postal kakor ptica,
osamljena na strehi.
9 Ves dan me zasramujejo moji sovražniki,
moji zasmehovalci prisegajo proti meni.
10 Zares, pepel uživam kakor kruh,
svojo pijačo mešam z jokom,
11 zaradi tvoje togote in gneva,
ker si me vzdignil in vrgel.
12 Moji dnevi so kakor senca, ki se nagiba,
in jaz se sušim kakor zelišče.
13 Ti pa, Gospod, prestoluješ na veke,
tvoj spomin je od roda do roda.
14 Ti se boš vzdignil, usmilil se boš Siona,
zakaj čas je, da mu izkažeš milost,
zakaj prišel je čas.
15 Zakaj tvoji služabniki imajo veselje nad njegovimi kamni,
njegovemu prahu izkazujejo milost.
16 Narodi se bodo bali Gospodovega imena,
vsi kralji zemlje tvoje slave.
17 Zakaj Gospod je pozidal Sion,
prikazal se je v svoji slavi,
18 ozrl se je na molitev oropanih,
ni preziral njihove molitve.
19 To je zapisano za poznejši rod,
ljudstvo, ki bo ustvarjeno, bo hvalilo Gospoda.
20 Zakaj Gospod je gledal s svoje svete višine,
z nebes je zrl proti zemlji,
21 da bi slišal ujetnikovo vzdihovanje,
da bi oprostil sinove smrtnosti;
22 da bi na Sionu oznanjali ime Gospodovo,
njegovo hvalo v Jeruzalemu,
23 ko se ljudstva zberejo skupaj
in kraljestva, da bi služila Gospodu.
24 Mojo moč je zlomil na poti,
skrajšal je moje dneve.
25 Pravim: »Moj Bog,
ne dvigni me sredi mojih dni,
ko tvoja leta gredo rod za rodom.«
26 Nekdaj si utemeljil zemljo
in nebo je delo tvojih rok.
27 Ona dva bosta prešla, ti pa ostaneš.
Vsa se bosta postarala kakor obleka,
zamenjal ju boš kakor oblačilo, in zamenjala se bosta.
28 Ti pa si isti
in tvoja leta ne bodo minila.
29 Sinovi tvojih služabnikov se bodo namestili,
njihov zarod bo trden pred tabo.
|
