|
Psalm 38 (37)
Prošnja bolnika
38
1 Davidov psalm. V spomin.
2 Gospod, v svojem gnevu me ne kaznuj,
v svoji srditosti me ne karaj!
3 Zakaj tvoje puščice so me zadele,
tvoja roka se je spustila name.
4 Nič zdravega ni na mojem mesu zaradi tvoje togote,
ni miru na mojih kosteh zaradi mojega greha.
5 Zakaj moje krivde so mi zrasle čez glavo
kakor težko breme, pretežke so postale zame.
6 Moje rane zaudarjajo in se gnojijo
zaradi moje nespameti.
7 Upognil in sključil sem se do konca,
ves dan hodim žalosten,
8 kajti moja ledja so polna prisada,
nič zdravega ni na mojem mesu.
9 Izčrpan sem in pobit do konca,
vpijem od nemira svojega srca.
10 Gospod, pred teboj je vse moje hrepenenje,
moje vzdihovanje ti ni prikrito.
11 Srce mi razbija, moč me je zapustila,
luč mojih oči, tudi te niso z mano.
12 Moji prijatelji in tovariši stojijo proč od moje nadloge,
moji bližnji stojijo daleč stran.
13 Tisti, ki mi strežejo po življenju, nastavljajo zanko,
tisti, ki iščejo mojo nesrečo, govorijo pogubno,
prevare snujejo vsak dan.
14 Jaz pa sem kakor gluh, ne slišim,
kakor mutec, ki ne odpira svojih ust.
15 Postal sem kakor mož, ki ne sliši
in nima ugovorov v svojih ustih.
16 Zares, vate, Gospod, sem upal,
ti boš uslišal, Gospod, moj Bog.
17 Zakaj pravim: »Sicer se bodo veselili zaradi mene,
ko mi noga omahne, se bodo šopirili nad mano.«
18 Zakaj jaz sem nagnjen k padcu,
moja bolečina je vedno z mano.
19 Zares, svojo krivdo priznavam,
zaskrbljen sem zaradi svojega greha.
20 Sovražniki mojega življenja so mogočni,
mnogo jih je, ki me v laži sovražijo.
21 Tisti, ki mi vračajo slabo za dobro,
me obtožujejo za dobro, za katero si prizadevam.
22 Ne zapusti me, o Gospod,
moj Bog, ne bodi daleč od mene!
23 Hiti mi pomagat,
moj Gospod, moja rešitev!
|
