|
Stvarjenje človeka
17
1 Gospod je iz zemlje ustvaril človeka
in ga vanjo spet usmeril.
2 Ljudem je poklonil le nekaj dni in priložnosti,
dal jim je oblast, da smejo uporabljati to, kar je na njej.
3 Po svoji meri jih je oblekel z močjo,
po svoji podobi jih je naredil.
4 Položil je v vsako živo bitje  Db. na vse meso. strah pred njim,
naj gospodari divjadi in perjadi.
5 (Na posodo so dobili pet Gospodovih dejavnosti,
kot šesto je vsakemu v delež podaril um,
kot sedmo pa govor, da bi razlagal njegova dela.)
6 Odločanje in jezik in oči,
ušesa in srce jim je dal, da bi mogli misliti.
7 Napolnil jih je s pametnim védenjem
in jim pokazal dobro in hudo.
8 Svoje oko Tj. um. je položil v njih srca,
da jim pokaže veličino svojih del.
9 (Dal jim je, da bi bili na veke ponosni na njegova čudovita dela.)
10 Hvalili bodo njegovo sveto ime,
da bi oznanjali veličino njegovih del.
Zaveza in postava
11 Vednost jim je dal,
postavo življenja jim je dal v dediščino,
(da bi se zavedali, da živijo, čeprav so umrljivi).
12 Večno zavezo je sklenil z njimi,
razgrnil jim je svoje odloke.
13 Njihove oči so zrle veličino njegove slave,
njihovo uho je slišalo slavo njegovega glasu.
14 Rekel jim je: »Varujte se vsake krivičnosti!«
Vsakemu izmed njih je dal zapoved glede bližnjega.
Bog opazuje človekovo delovanje
15 Njihova pota so vseskozi pred njim,
ne bodo ušla njegovim očem.
16 (Njihova pota že od mladosti peljejo v hudobijo.
Niso bili zmožni, da bi bili iz svojih src
namesto kamnitih napravili mesena.
17 Ko je namreč narodom razdeljeval svet,)
je vsakemu narodu postavil vladarja,
Izrael pa je Gospodov delež.
18 (Tega, prvorojenca, neguje in vzgaja,
daje mu luč ljubezni in ga ne zanemarja.)
19 Vsa njihova dela so pred njim kakor sonce,
njegove oči neprenehoma spremljajo njihova pota.
20 Niso mu ostale skrite njihove krivičnosti,
vsi njihovi grehi so pred Gospodom.
21 (Toda Gospod, ki je dobrotljiv in ve, kako so sestavljeni,
jih ni niti zapustil niti zavrgel, temveč jim je prizanesel.)
22 Človekova miloščina je pred njim kakor pečatni prstan,
na človekovo dobroto gleda kakor na punčico.
(Svojim sinovom in hčeram daje možnost spreobrnjenja.)
23 Nekoč se bo vzdignil in jim povrnil,
njihovo povračilo bo spravil na njihovo glavo.
24 Toda spreobrnjencem je ponudil možnost vrnitve,
spodbuja take, ki jim manjka stanovitnosti.
Gospodovo vabilo
25 Spreobrni se h Gospodu in zapusti grehe,
prosi pred njegovim obličjem in zmanjšaj žalitve.
26 Vrni se k Najvišjemu in obrni hrbet krivičnosti,
na vso moč zasovraži gnusobo,
(on te bo namreč popeljal iz teme v močno svetlobo).
27 Kdo bo v podzemlju hvalil Najvišjega
namesto živih, ki ga slavijo?
28 Ko človek umre in ga ni, njegovo slavljenje ugasne;
le živ in zdrav bo hvalil Gospoda.
29 Kako veliko je Gospodovo usmiljenje,
njegovo odpuščanje tistim, ki se obračajo nanj!
30 Pri ljudeh namreč ne more biti vsega,
zakaj človekov sin ni nesmrten.
31 Kaj je svetlejše kakor sonce? A še to mrkne.
Pa si meso in kri upata snovati hudobijo!
32 On obvladuje trume Db. moč. nebesnih višav,
ljudje pa so vsi le prst in pepel.
|
