|
Zdravnik in bolezen
38
1 Izkazuj zdravniku zaradi njegovih uslug spoštovanje, ki mu gre,
tudi njega je namreč ustvaril Gospod.
2 Zdravilstvo je namreč od Najvišjega,
zdravnik od kralja prejema darila.
3 Znanje zdravniku daje, da lahko nosi glavo pokonci,
pred velikaši je deležen občudovanja.
4 Gospod je naredil, da zemlja daje zdravila,  Tj. zdravilna zelišča.
razumen mož jih ne bo zavračal.
5 Mar ni Gospod po lesu osladil vode,
da je dal spoznati svojo moč?
6 On je podaril ljudem znanje,
da bi ga mogli proslavljati v njegovih čudovitih delih.
7 Z njimi zdravi in lajša bolečino,
iz njih lahko lekarnar napravi mazilo.
8 Tako se Božja Db. njegova. dejavnost ne bo nehala;
mir prihaja na obličje zemlje od njega.
9 Otrok, ne bodi zanikrn, kadar zboliš,
ampak prosi Gospoda in on te bo ozdravil.
10 Odreci se zablodam, skrbi za svetost rok,
očisti srce vsega greha.
11 Daruj kadilo in spominsko daritev pšenične moke
in tolsto daritev, kakor da ti ne bi obstajal.
12 Daj prostor zdravniku, ker je tudi njega ustvaril Gospod;
naj te ne zapušča, saj je tudi on potreben.
13 Zakaj je trenutek, ko je okrevanje v njegovih rokah;
14 tudi on bo namreč prosil Gospoda,
da bi mu naklonil počitek
in uspešno zdravljenje, da ti reši življenje.
15 Kdor greši zoper svojega Stvarnika,
naj pade zdravniku v roke.
Žalovanje
16 Otrok, za mrtvim toči solze,
kakor človek, ki hudo trpi, zapoj žalostinko.
Njegovo truplo obleci, kakor mu pripada,
in ne izmikaj se ob njegovem pogrebu.
17 Bridko vzdihuj in pretakaj vroče solze,
žaluj, kakor zasluži,
dan ali dva – da ne bo besed;
potem pa premagaj žalovanje. Db. potem pa se potolaži glede žalovanja.
18 Iz žalosti namreč nastane smrt
in žalost srca ohromi moč.
19 Tudi stisko spremlja žalost
in življenje reveža je neznosno za njegovo srce.
20 Ne prepuščaj svojega srca žalosti,
odženi jo in misli na konec. Ali na prihodnost.
21 Ne pozabi, da ni vrnitve;
mrtvemu ne boš koristil, sebi pa boš škodil.
22 Pomisli na mojo usodo, zakaj tvoja bo enaka;
včeraj meni, danes tebi.
23 Odkar rajni počiva, nehaj razmišljati o njem,
potolaži se glede njega, odkar je izdihnil.
Rokodelci in pismouki
24 Pismouk si bo pridobil modrost, če bo imel dovolj prostega časa,
kdor bo imel manj dela, bo lahko postal moder.
25 Kako bo postal moder, kdor drži za plug,
kdor se bo ponašal z ostrim ostnom,
poganjal vole in se z njimi ukvarjal
in se pogovarjal o juncih?
26 Njegovo srce bo razmišljalo, kako bo oral brazde,
in bedel bo, ker ga bo skrbela krma za junice.
27 Tako je s slehernim delavcem in mojstrom,
ki dela noč in dan:
pečatne prstane izrezuje
in potrpežljivo izpopolnjuje njih obliko.
Z vsem srcem se trudi, da bi izoblikoval podobo,
in bedi, da bi delo končal.
28 Tako je s kovačem, ki sedi pred nakovalom
in je zatopljen v obdelavo železa.
Ognjeni puh mu razjeda telo, Db. meso.
ves čas mora prenašati vročino peči.
V njegovem ušesu brni zven kladiva,
njegove oči so uprte v vzorec posode,
z vsem srcem se trudi, da bi delo končal,
in bedi, da bi dokončano delo okrasil z vzorci.
29 Tako je z lončarjem, ki sedi pri svojem delu
in z nogami vrti lončarsko vreteno.
Ves čas je v skrbeh za svoj izdelek;
prešteto je vse njegovo delo.
30 Z rokami oblikuje glino,
še prej pa z nogami zmehča njeno trdoto.
Z vsem srcem razmišlja, kako bi jo pološčil,
in bedi, da bi pripravil peč.
31 Vsi ti se zanašajo na svoje roke,
vsak je mojster v svojem delu.
32 Brez njih ljudje ne bi zidali mest
in ne bi imeli ne bivališč ne sprehajališč.
33 Toda za ljudski svet jih ne bodo iskali,
v občestvu jih ne bodo jemali v poštev,
na sodni stol ne bodo sedli
in se ne bodo razumeli na sodbe sodišča.
34 Ne bodo pokazali ne vzgojenosti ne presoje,
s prilikami se ne bodo ukvarjali,
vendar bodo utrdili ustvarjeni svet
in njihova molitev je v tem, da opravljajo svojo obrt.
|
