1 Tedaj so mu Efrájimci rekli: »Kaj je to, kar si nam storil, da nas nisi poklical, ko si šel v boj proti Midjáncem?« In hudo so se prepirali z njim. 2 Rekel jim je: »Kaj je to, kar sem storil jaz, v primerjavi z vami? Ali ni boljše Efrájimovo paberkovanje kakor Abiézerjeva trgatev? 3 V vaše roke je Bog izročil midjánska kneza Oréba in Zeéba. Kaj sem jaz mogel storiti takega v primerjavi z vami?« Ko je izgovoril te besede, se je njihova jeza zoper njega pomirila.

4 Gideón se je zatem napotil proti Jordanu in ga prešel. On in tristo mož, ki so bili z njim, pa so bili utrujeni, vendar so se gnali naprej. 5 Rekel je možem v Sukótu: »Dajte, prosim, ljudstvu, ki me spremlja, nekaj hlebov kruha, kajti utrujeni so. Jaz namreč zasledujem Zebaha in Calmunája, midjánska kralja.« 6 Sukótski knezi pa so rekli: »Mar sta Zebahova in Calmunájeva pest že v tvoji roki, da bi dali tvoji vojski kruha?« 7 Gideón jim je rekel: »Resnično, ko mi bo Gospod dal v roke Zebaha in Calmunája, bom zmlatil vaše meso s puščavskim trnjem in osatom.« 8 Odrinil je od tam v Penuél in tam govoril enako. Tudi možje v Penuélu so mu odgovorili kakor so mu odgovorili možje v Sukótu. 9 Možem v Penuélu je torej rekel: »Ko se v miru vrnem, bom razdejal ta stolp.«

10 Zebah in Calmuná sta bila v Karkórju in njuna tabora z njima, kakih petnajst tisoč mož, ki so še preostali od sinov Vzhoda. Teh, ki so padli, pa je bilo sto dvajset tisoč z meči oboroženih mož. 11 Gideón se je vzpenjal po poti teh, ki bivajo v šotorih, vzhodno od Nobaha in Jogbóhe. Od tam je napadel tabor, ki je bil nepripravljen. 12 Zebah in Calmuná sta zbežala. Zasledoval ju je, ujel oba midjánska kralja, Zebaha in Calmunája, in zbegal ves tabor.

13 Joášev sin Gideón se je vrnil iz boja, z višine Heresa. 14 Prijel je mladeniča izmed mož v Sukótu in ga povprašal. Ta mu je popisal sukótske kneze in njegove starešine, sedeminsedemdeset mož. 15 Potem je odšel k možem v Sukót in rekel: »Poglejte Zebaha in Calmunája; zasramovali ste me in rekli: ›Mar sta Zebahova in Calmunájeva pest že v tvoji roki, da bi morali dati kruha tvojim utrujenim možem?‹« 16 In zgrabil je mestne starešine, vzel puščavsko trnje in osat ter z njimi dal vedeti možem v Sukótu. 17 Tudi je podrl stolp v Penuélu in pomoril može v mestu.

18 Nato je rekel Zebahu in Calmunáju: »Kakšni so bili možje, ki sta jih umorila na Taboru?« Rekla sta: »Takšni so bili kakor ti, sleherni je bil podoben kraljevemu sinu.« 19 Rekel je: »Bili so moji bratje, sinovi moje matere. Kakor Gospod živi, ko bi jih bila pustila pri življenju, vaju ne bi umoril.« 20 Rekel je svojemu prvorojencu Jeterju: »Vstani in ju usmrti!« Mladenič pa ni izdrl svojega meča, kajti bal se je. Bil je še premlad. 21 Zebah in Calmuná sta tedaj rekla: »Ti vstani in naju ubij! Kajti kakršen je človek, taka je njegova moč.« In Gideón je vstal, umoril Zebaha in Calmunája ter vzel verižice, ki so bile na vratovih njunih kamel.

22 Tedaj so Izraelci rekli Gideónu: »Vladaj nam ti in tudi tvoj sin in tudi sin tvojega sina, kajti rešil si nas iz rok Midjáncev.« 23 Gideón pa jim je rekel: »Ne bom vam vladal jaz, niti vam ne bo vladal moj sin. Gospod vam bo vladal.« 24 Še jim je rekel Gideón: »Nekaj bi si vendarle rad izprosil od vas. Vsakdo naj mi da uhan od svojega plena.« Imeli so namreč zlate uhane, ki so bili od Izmaelcev. 25 Rekli so mu: »Radi jih damo.« Razgrnili so plašče in vsakdo je tja odvrgel uhan od svojega plena. 26 Zlati uhani, za katere je prosil, so tehtali tisoč sedemsto šeklov zlata, ne glede na ogrlice, uhane in škrlatna oblačila, ki sta jih nosila midjánska kralja, ter neodvisno od verižic, ki so bile pripete na vratu njunih kamel. 27 Gideón je iz tega dal napraviti efód in ga postavil v svoje mesto, v Ofro. In ves Izrael se je tam vlačugal. Postal je zanka za Gideóna in njegovo hišo.

28 Midjánci so bili silno ponižani pred Izraelovimi sinovi in niso več povzdignili glave. Tako je dežela v Gideónovih dneh uživala štirideset let mir.

29 Joášev sin Jerubáal je šel nato v svojo hišo in tam prebival. 30 Imel pa je Gideón sedemdeset sinov, ki so izhajali iz njegovih ledij, kajti imel je veliko žená. 31 Tudi njegova priležnica v Sihemu mu je rodila sina; imenoval ga je Abiméleh. 32 Joášev sin Gideón je umrl v lepi starosti. Pokopali so ga v grobnico njegovega očeta Joáša v Ofri Abiézerjevcev.

33 Ko je Gideón umrl, so Izraelovi sinovi spet krenili s poti. Vlačugali so se z Báali in si postavili za boga Báala zaveze. 34 Izraelovi sinovi se niso več spominjali Gospoda, svojega Boga, ki jih je rešil iz rok vseh njihovih sovražnikov naokrog. 35 Tudi niso več izkazovali naklonjenosti Jerubáalovi, to je Gideónovi hiši, za vse dobro, ki ga je storil Izraelu.