1 Jerubáalov sin Abiméleh je šel v Sihem k bratom svoje matere. Govoril je njim ter vsej rodbini očetove hiše svoje matere in rekel: 2 »Govorite zdaj na ušesa vsem sihemskim gospodom: ›Kaj je bolje za vas? Ali naj vam vlada sedemdeset mož, vsi Jerubáalovi sinovi, ali pa naj vam vlada le en človek? Spomnite se, da sem tudi jaz vaša kost in vaše meso!‹« 3 Bratje njegove matere so tedaj govorili vse te besede na ušesa sihemskih gospodov. In njihovo srce se je nagnilo k Abimélehu in so rekli: »Naš brat je.« 4 Iz hiše Báala zaveze so mu izročili sedemdeset srebrnikov. S temi je Abiméleh najel ubožne, vendar drzne može, da so šli z njim. 5 Prišel je v hišo svojega očeta v Ofro in pomoril svoje brate, Jerubáalove sinove, sedemdeset mož, na enem kamnu. Preostal je samo najmlajši Jerubáalov sin Jotám, ki se je skril. 6 Zbrali so se tedaj vsi sihemski gospodje in ves Bet Miló. Šli so in postavili Abiméleha za kralja v Sihemu, pri spominskem hrastu.

7 To so sporočili Jotámu in ta je šel, se postavil vrh gore, povzdignil svoj glas in zavpil; rekel je: »Poslušajte me, sihemski gospodje, da vas bo Bog poslušal.

16 Ste torej ravnali prav in pošteno, ko ste postavili za kralja Abiméleha? Ste prav ravnali z Jerubáalom in njegovo hišo ter mu storili po zasluženju njegovih rok? 17 Moj oče se je za vas bojeval in zastavil svoje življenje, da bi vas rešil iz rok Midjáncev. 18 Vi ste se pa danes vzdignili proti hiši mojega očeta in pomorili njegove sinove, sedemdeset mož na enem kamnu, ter izvolili za kralja nad sihemskimi gospodi Abiméleha, sina njegove dekle, ker je pač vaš brat. 19 Če ste torej ta dan prav in pošteno ravnali z Jerubáalom in z njegovo hišo, se zdaj veselite z Abimélehom, da se tudi on veseli z vami! 20 Če pa ne, naj iz Abiméleha plane ogenj in použije sihemske gospode in Bet Miló. In naj plane ogenj iz sihemskih gospodov in iz Bet Milója ter použije Abiméleha.« 21 Jotám je nato zbežal in pobegnil ter odšel v Beêr. Tam je prebival iz strahu pred svojim bratom Abimélehom.

22 Abiméleh je vladal nad Izraelom tri leta. 23 Bog pa je poslal zlega duha med Abiméleha in sihemske gospode. Sihemski gospodje so se namreč izneverili Abimélehu. 24 To se je zgodilo zaradi nasilja nad sedemdesetimi Jerubáalovimi sinovi. Njihova kri je padla na Abiméleha, njihovega brata, ker jih je pomoril, in na sihemske gospode, ki so okrepili njegove roke, da bi ubil svoje brate. 25 Sihemski gospodje so zato postavili zasedo na gorskih vrhovih in oropali so vsakogar, ki je šel mimo njih po poti. To so sporočili Abimélehu.

26 Takrat je prišel Ebedov sin Gáal s svojimi brati in nastanili so se v Sihemu. Sihemski gospodje so jim zaupali. 27 Skupaj z njimi so odhajali na polje, trgali grozdje po svojih vinogradih, ga stiskali in prirejali veselice. Zbirali so se tudi v hiši svojega boga, tam jedli, pili in preklinjali Abiméleha. 28 Ebedov sin Gáal je tedaj rekel: »Kdo je Abiméleh in kdo je Sihem, da bi mu služili?« Ali ne bi morala Jerubáalov sin in Zebúl, njegov oskrbnik, služiti možem Sihemovega očeta Hamórja? Zakaj bi mu morali mi služiti? 29 Kdo bo dal to ljudstvo v moje roke, da bi spodil Abiméleha. In rekel je Abimélehu: »Okrepi svojo vojsko in pridi na dan!«

30 Zebúl, upravnik mesta, pa je slišal besede Ebedovega sina Gáala in se silno razsrdil. 31 Potihoma je poslal k Abimélehu sle in rekel: »Glej, Ebedov sin Gáal in njegovi bratje so prišli v Sihem in glej, hujskajo mesto proti tebi. 32 Zato zdaj vstani, ko je še noč, ti in ljudstvo, ki je s teboj, ter pripravi na polju zasedo. 33 Zjutraj pa, ko bo vzšlo sonce, se odpravi in napadi mesto! In glej, on in ljudstvo z njim pridejo nadte. Takrat mu stori, kar zmore tvoja roka!«

34 Abiméleh in z njim vse ljudstvo so ponoči vstali in so pri Sihemu postavili zasedo s štirimi krdeli. 35 Tedaj je prišel Ebedov sin Gáal in se postavil k mestnim vratom. Abiméleh in ljudstvo, ki je bilo z njim, so vstali iz zasede. 36 Gáal je zagledal ljudstvo in rekel Zebúlu: »Glej, ljudstvo prihaja z gorskih vrhov.« Zebúl mu je rekel: »Gorske sence vidiš kakor ljudi.« 37 Gáal je znova spregovoril in rekel: »Glej, ljudstvo prihaja iz središča dežele in eno od krdel prihaja po poti od hrasta čarovnikov.« 38 Tedaj mu je Zebúl rekel: »Kje so zdaj tvoja usta, ki so rekla: ›Kdo je Abiméleh, da bi mu služili?‹ Ali ni to ljudstvo, ki si ga zaničeval? Pojdi zdaj in se bojuj z njim!« 39 Gáal je tedaj stopil na čelo sihemskih gospodov, da bi se bojeval zoper Abiméleha. 40 Toda Abiméleh ga je zapodil v beg in zbežal je pred njim. In mnogi so takrat padli do mestnih vrat. 41 Tedaj se je Abiméleh vrnil v Arúmo, Zebúl pa je pregnal Gáala in njegove brate, da niso več prebivali v Sihemu.

42 Ko so ljudje drugi dan šli na polje, so to naznanili Abimélehu. 43 Vzel je ljudstvo, ga razdelil v tri krdela in napravil na polju zasedo. Pogledal je, in glej, ljudstvo je prihajalo iz mesta. Vzdignil se je proti njim, da bi jih pobil. 44 Abiméleh in krdelo, ki je bilo z njim, so planili naprej in se ustavili pri mestnih vratih. Drugi dve krdeli pa sta udarili po vseh, ki so bili na polju, in jih pobili. 45 Abiméleh se je bojeval proti mestu ves tisti dan. Zavzel je mesto, ubil ljudi v njem, razdejal je mesto in ga posul s soljo.

46 Ko so za vse to slišali gospodje sihemskega stolpa, so odšli v spodnje prostore hiše boga zaveze. 47 Tedaj so Abimélehu sporočili, da so se vsi gospodje sihemskega stolpa zbrali. 48 Abiméleh je odšel na goro Calmón, on in vse ljudstvo, ki je bilo z njim. Abiméleh je vzel sekiro, odsekal vejo z drevesa, jo vzdignil ter naložil na svoja ramena. Ljudstvu, ki je bilo z njim, je rekel: »Kar ste videli, da sem jaz storil, storite hitro kakor jaz!« 49 Vsi od ljudstva so odsekali vsak svojo vejo ter šli za Abimélehom. Veje so odložili v spodnje prostore in vse skupaj zažgali z ognjem. Tako so umrli vsi možje sihemskega stolpa, kakih tisoč mož in žena.

50 Potem je Abiméleh odšel v Tebéc. Oblegal je Tebéc in ga zavzel. 51 Sredi mesta pa je stal mogočen stolp. Tja so pobegnili vsi možje in žene ter mestni gospodje. Zaprli so za seboj vrata in se povzpeli na streho stolpa. 52 Abiméleh je prišel do stolpa, da bi se vojskoval proti njemu. Približal se je odprtini v stolpu, da bi ga zažgal. 53 Takrat pa je neka ženska vrgla na Abimélehovo glavo mlinski kamen in mu razbila lobanjo. 54 Hitro je poklical k sebi mladeniča, ki je nosil njegovo opravo, in mu rekel: »Izderi svoj meč in me usmrti, da mi ne porečejo: ›Ženska ga je ubila.‹« Njegov mladenič ga je zabodel in je umrl.

55 Ko so Izraelci videli, da je Abiméleh mrtev, so odšli vsak na svoj kraj. 56 Bog je tako povrnil Abimélehu za hudobijo, ki jo je storil zoper svojega očeta, ko je ubil sedemdeset svojih bratov. 57 Tudi vso hudobijo sihemskih mož je Bog obrnil na njihovo glavo. Tako je prišlo nadnje prekletstvo Jerubáalovega sina Jotáma.