Domača stran Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...



BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu

Letno branje celega Svetega pisma

Zbirka:
Zbirke odlomkov: Letno branje celega Svetega pisma (365) * Koledarsko branje celega Svetega pisma (365) * Letno branje Nove zaveze (365) * Naključni evangeljski citat (577) * Branje Psalmov (v dveh mesecih) (60) * Branje Psalmov (v enem mesecu) (30) * Mojih 30 dni s Svetim pismom (30) * E100 (100) * Naključni psalm (157) * Naključna svetopisemska molitev (194)
Želim se naročiti!

109. dan branja:

Evangelij po Luku 8,26-56

Jezus ozdravi obsedenca v Géraški deželi
26 Pripluli so v Géraško deželo, ki leži nasproti Galileji. 27 Ko je stopil na kopno, mu je iz mesta prišel nasproti moški, ki je imel demone. Že dolgo ni nosil oblačil in ni živel v hiši, temveč v grobovih. 28 Ko je zagledal Jezusa, je zavpil, padel predenj in rekel z močnim glasom: »Kaj imam s teboj, Jezus, Sin Boga Najvišjega? Prosim te, ne muči me!« 29 Jezus je namreč ukazal nečistemu duhu, naj gre iz tega človeka, kajti že dolgo časa ga je imel v oblasti. Zvezali so ga z verigami in ga imeli vklenjenega v okove, a je vezi potrgal in demon ga je gnal v zapuščene kraje. 30 Jezus ga je vprašal: »Kako ti je ime?« »Legija,« je rekel, ker je šlo vanj veliko demonov. 31 In rotili so Jezusa, naj jim ne ukaže oditi v brezno.
32 Bila pa je tam velika čreda svinj, ki se je pasla na hribu. Prosili so ga, naj jim dovoli iti vanje. In dovolil jim je. 33 Demoni so tedaj zapustili človeka in šli v svinje. In čreda je planila s pobočja v jezero in se utopila. 34 Ko so pastirji videli, kaj se je zgodilo, so zbežali in to sporočili v mesto in po vaseh. 35 Ljudje so pohiteli gledat, kaj se je zgodilo. Prišli so k Jezusu in našli človeka, iz katerega so odšli demoni; oblečen in zdrave pameti je sedel pri Jezusovih nogah. Zbali so se. 36 Tisti, ki so to videli, so jim pripovedovali, kako je bil rešen ta, ki je bil obseden. 37 Vsa množica iz géraške okolice je Jezusa prosila, naj odide od njih, ker jih je obšel velik strah. On pa se je vkrcal v čoln in se vrnil. 38 Mož, iz katerega so odšli demoni, ga je prosil, da bi bil z njim, toda odslovil ga je z besedami: 39 »Vrni se domov in pripoveduj, kaj vse ti je storil Bog.« In odšel je in po vsem mestu oznanjal, kaj vse mu je storil Jezus.
Jaírova hči in žena, ki je krvavela
40 Ko se je Jezus vrnil, ga je sprejela množica, kajti vsi so ga pričakovali. 41 Tedaj je prišel mož, ki mu je bilo ime Jaír; bil je načelnik shodnice. Padel je k Jezusovim nogam in ga prosil, da bi prišel v njegovo hišo. 42 Imel je namreč edino hčer, staro okoli dvanajst let, in ta je umirala.
Ko je Jezus šel tja, so se množice gnetle ob njem. 43 Neka žena, ki je že dvanajst let krvavela in potrošila za zdravnike vse, kar je imela za življenje, pa je nihče ni mogel ozdraviti, 44 se mu je približala od zadaj. Dotaknila se je roba njegove obleke in takoj nehala krvaveti. 45 Tedaj je Jezus rekel: »Kdo je tisti, ki se me je dotaknil?« Ker so vsi zanikali, je Peter dejal: »Učenik, množice se gnetejo ob tebi in te stiskajo.« 46 Jezus pa je rekel: »Nekdo se me je dotaknil. Opazil sem namreč, da je šla moč od mene.« 47 Ko je žena videla, da ni ostala skrita, je drhte pristopila. Vrgla se je predenj in vpričo vsega ljudstva povedala, zakaj se ga je dotaknila in kako je v trenutku ozdravela. 48 On pa ji je rekel: »Hči, tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru!«
49 Medtem ko je še govoril, je prišel nekdo od predstojnikovih in rekel: »Tvoja hči je umrla, ne nadleguj več učitelja.« 50 Ko je Jezus to slišal, mu je odgovoril: »Ne boj se! Samo veruj in bo rešena.« 51 Stopil je v hišo in nikomur ni pustil, da bi šel z njim, razen Petru, Janezu in Jakobu ter očetu in materi deklice. 52 Vsi so jokali in žalovali za njo. On pa je rekel: »Ne jokajte, saj ni umrla, ampak spi!« 53 Posmehovali so se mu, ker so vedeli, da je umrla. 54 On pa jo je prijel za roko in zaklical: »Deklica, vstani!« 55 In njen duh se je vrnil in takoj je vstala. Ukazal je, naj ji dajo jesti. 56 Njeni starši so bili čisto iz sebe. Naročil pa jim je, naj nikomur ne povedo, kaj se je zgodilo.

5. Mojzesova knjiga 31-32

MOJZESOVO SLOVO IN SMRT
Józue določen za naslednika
31 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Mojzes je šel in vsemu Izraelu govoril te besede. Rekel jim je: »Sto dvajset let sem star danes; ne morem več odhajati in prihajati; in GOSPOD mi je rekel: ›Ne pojdeš čez ta Jordan.‹ GOSPOD, tvoj Bog, bo šel čez pred teboj; on bo pokončal pred teboj te narode, da jih razlastiš. In Józue pojde pred teboj, kakor je rekel GOSPOD. GOSPOD jim bo storil, kakor je storil Sihónu in Ogu, kraljema Amoréjcev, in njuni deželi, ki jih je pokončal. Ko vam jih bo GOSPOD izročil, jim storite natanko po zapovedi, ki sem vam jo danes zapovedal! Bodite krepki in pogumni, ne bojte se in ne trepetajte pred njimi! Kajti GOSPOD, tvoj Bog, hodi s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil.«
Tedaj je Mojzes poklical Józueta in mu pred očmi vsega Izraela rekel: »Bodi krepak in odločen! Kajti ti boš šel s tem ljudstvom v deželo, za katero je GOSPOD prisegel njihovim očetom, da jim jo bo dal, in ti jim jo boš razdelil v dediščino. GOSPOD hodi pred teboj; on bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne pláši!«
Javno branje postave vsako sedmo leto
Mojzes je zapisal to postavo in jo dal duhovnikom, Levijevim sinovom, ki so nosili skrinjo GOSPODOVE zaveze, in vsem Izraelovim starešinam. 10 In Mojzes jim je zapovedal in rekel: »Vsako sedmo leto, ob času odpustnega leta, na šotorski praznik, 11 ko pride ves Izrael, da se prikaže pred obličjem GOSPODA, tvojega Boga, na kraju, ki ga izbere, beri to postavo pred vsem Izraelom v njihova ušesa! 12 Zberi ljudstvo, može, žene, otroke in tujce, ki so znotraj tvojih vrat! Naj slišijo, naj se naučijo, da se bodo bali GOSPODA, vašega Boga, in vestno izpolnjevali vse besede te postave. 13 In njihovi sinovi, ki je še ne poznajo, naj slišijo, naj se naučijo bati GOSPODA, vašega Boga, vse dni, ki jih boste preživeli v deželi, kamor greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«
Uvod v Mojzesovo pesem
14 GOSPOD je rekel Mojzesu: »Glej, bližajo se dnevi, ko boš umrl. Pokliči Józueta in stopita v shodni šotor, da mu dam zapovedi!« Mojzes in Józue sta šla in stopila v shodni šotor. 15 Tedaj se je GOSPOD prikazal pri šotoru kot oblačen steber in oblačni steber je stal pri vhodu v šotor.
16 In GOSPOD je rekel Mojzesu: »Glej, ti boš legel k svojim očetom. To ljudstvo pa se bo vzdignilo in se bo v svoji sredi vlačugalo s tujimi bogovi dežele, v katero pojde. Mene pa bo zapustilo in prelomilo mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njim. 17 Tisti dan se proti njemu vname moja jeza. Zapustil jih bom in skril svoj obraz pred njimi. Tedaj ga bo začelo požirati; zadele ga bodo mnoge nesreče in stiske. Tisti dan bo govorilo: ›Ali me niso te nesreče zadele zato, ker v moji sredi ni mojega Boga?‹ 18 Jaz pa bom tisti dan popolnoma skril svoj obraz zaradi vsega hudega, ki ga je storilo, ker se je obrnilo k drugim bogovom. 19 Zdaj si torej napišite to pesem in naúči jo Izraelove sinove, polôži jim jo v usta, da mi bo ta pesem za pričo proti Izraelovim sinovom. 20 Kajti ko ga pripeljem v deželo, v kateri se cedita mleko in med, za katero sem prisegel njegovim očetom, bo jedlo, se nasitilo in se zredilo, potem se bo obrnilo k drugim bogovom in jim služilo, mene pa zavrglo in prelomilo mojo zavezo. 21 Ko ga nato zadenejo mnoge nesreče in stiske, bo ta pesem govorila proti njim kot priča, saj ne bo pozabljena v ustih njegovega zaroda. Poznam namreč njegovo mišljenje, po katerem dela že danes, preden sem ga pripeljal v deželo, za katero sem prisegel.« 22 Mojzes je torej tisti dan napisal to pesem in jo naučil Izraelove sinove.
23 Nunovemu sinu Józuetu je zapovedal in rekel: »Bodi krepak in odločen, kajti ti boš pripeljal Izraelove sinove v deželo, za katero sem jim prisegel, in jaz bom s teboj.«
24 In ko je Mojzes do konca zapisal besede te postave v knjigo, 25 je zapovedal levitom, ki so nosili skrinjo GOSPODOVE zaveze, in rekel: 26 »Vzemite to knjigo postave in jo položite zraven skrinje zaveze GOSPODA, svojega Boga; tam naj priča proti tebi! 27 Poznam namreč tvojo upornost in trdovratnost. Glejte, že danes, ko še živim med vami, se upirate GOSPODU; koliko bolj se boste po moji smrti! 28 Zberite pri meni vse starešine svojih rodov in nadzornike, da v njihova ušesa spregovorim te besede in pokličem nebo in zemljo za priči proti njim! 29 Kajti vem, da se boste po moji smrti popolnoma spridili in krenili s poti, ki sem vam jo zapovedal. Zato vas bo v prihodnjih dneh zadela nesreča, ker boste delali, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, in ga dražili z delom svojih rok.«
Mojzesova pesem Izraelovi Skali
30 In Mojzes je govoril v ušesa vsega Izraelovega občestva besede te pesmi do konca:
32 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
»Prisluhni, nebo, in govoril bom;
in zemlja naj sliši besede mojih ust.
Kakor dež naj pada moj nauk,
kakor rosa naj kaplja moj govor,
kakor ploha na mlado travo
in kakor naliv na zelenje.
Zakaj oznanjal bom GOSPODOVO ime;
priznajte veličino našemu Bogu!

Skala je, brez graje je njegovo delo,
zakaj vsa njegova pota so prava;
zvest Bog je in v njem ni krivice,
pravičen je in pošten.
Pokvarjenci, nič več njegovi sinovi,
sprijen in popačen rod!
Ali tako vračate GOSPODU,
bedasto in nespametno ljudstvo?
Mar ni tvoj oče, ki te je ustvaril,
ki te je naredil in te utrdil?
Spomni se starodavnih dni,
premisli leta iz roda v rod;
vprašaj očeta in povedal ti bo,
svoje starce in razložili ti bodo!
Ko je Najvišji narodom delil posest,
ko je ločeval človeške otroke,
je ljudstvom določil ozemlja
po številu Izraelovih sinov.
Zakaj GOSPODOV delež je njegovo ljudstvo,
Jakob je njemu odmerjena dediščina.

10 Našel ga je v deželi puščave,
v pustinji, kjer tuli divjina;
obdal ga je in zanj skrbel,
ga varoval kot punčico svojega očesa.
11 Kakor orel, ki spodbuja k letu svoje gnezdo,
kroži nad svojimi mladiči,
širi svoje peruti, jih prestreza,
jih nosi na svojih krilih.
12 GOSPOD ga je vodil sam
in z njim ni bilo tujega boga.
13 Posadil ga je na višine dežele,
da je jedel poljske sadove;
dal mu je srkati med iz skale
in olje iz trdega kremena,
14 maslo goveda in mleko drobnice
s tolščo jagnjet
in bašánskih ovnov in kozlov,
z najbolj izbrano pšenico;
in pil si grozdno kri, vino iskreče.
15 Pa Ješurún se je zredil in začel brcati
– zredil si se, postal tolst in se razširil –
in je zapustil Boga, ki ga je naredil,
in zaničeval je Skalo svoje rešitve.
16 Zbujali so mu ljubosumnost s tujci,
z gnusobami so ga dražili;
17 darovali so demonom, ki niso bogovi,
bogovom, ki jih niso poznali,
novim, ki so pred kratkim prišli,
ki niso bili znani vašim očetom.
18 Zanemaril si Skalo, ki te je rodila,
pozabil na Boga, ki te je spravil na svet.

19 GOSPOD je to videl in jih zavrgel,
ker so ga razjezili njegovi sinovi in hčere.
20 Rekel je: ›Skril bom pred njimi obličje
in gledal, kakšna bo njih prihodnost;
zakaj to je popačen rod,
sinovi, ki v njih ni zvestobe.
21 Zbujali so mi ljubosumnost z nebogom,
me dražili s svojimi ničevostmi;
zato storim, da bodo ljubosumni na to, kar ni ljudstvo,
z nespametnim narodom jih podražim.
22 Zakaj vnel se je ogenj v moji jezi
in se razgorel do dna podzemlja;
žrl je zemljo in njene pridelke
in požigal temelje gora.
23 Nakopičil bom nadnje nesreče,
postreljal nanje svoje puščice.
24 Od lakote bodo medleli,
použivala jih bo vročica
in grenka kuga,
zobe zverin bom poslal proti njim
s strupom tistih, ki se plazijo po prahu.
25 Zunaj jim bo meč pobiral otroke,
po hišah pa groza
tako mladeniča kakor devico,
dojenca s sivolascem vred.‹
26 Rekel sem: Raztreščim jih na koščke,
njih spomin bom izbrisal izmed ljudi,
27 če bi se ne bal sovražnikovega srda,
da ne bi njegovi zatiralci napak razumeli,
da ne bi rekli: ›Naša roka se je vzdignila visoko
in GOSPOD ni storil vsega tega.‹

28 Zakaj to je narod brez razsodnosti
in pri njih ni razuma.
29 Ko bi bili modri, bi to razumeli
in mislili na svojo prihodnost.
30 Kako bi jih eden mogel poditi tisoč
in dva pognati v beg deset tisoč,
da jih ni prodala njih Skala
in da jih GOSPOD ni izročil?
31 Zakaj njih skala ni kakor naša Skala;
tudi naši sovražniki tako sodijo.
32 Zakaj njih trta je od sódomske trte
in iz gomórskih nasadov;
njihovo grozdje je strupeno,
njihovi grozdi so grenki;
33 strup zmajev je njihovo vino
in okruten strup gadov.

34 Mar ni to shranjeno pri meni,
zapečateno v mojih skladiščih?
35 Moje je maščevanje in povračilo
ob času, ko jim klecne noga;
zakaj blizu je dan njihove pogube
in naglo pridejo usodni dogodki.

36 Zakaj GOSPOD bo svojemu ljudstvu prisodil pravico,
s svojimi služabniki bo imel sočutje,
ko bo videl, da jim je roka oslabela
in ni več ne sužnja ne svobodnjaka.
37 Tedaj poreče: ›Kje so njih bogovi,
skala, h kateri so se zatekli?
38 Kje so tisti, ki so jedli tolščo njihovih žrtev,
pili vino njihovih pitnih daritev?
Naj vstanejo, da vam pomorejo,
naj bodo zavetje med vami.

39 Poglejte zdaj, da sem jaz, le jaz,
in ni boga poleg mene;
jaz usmrčujem in oživljam,
zadajam rane in ozdravljam,
in nihče se ne more rešiti iz moje roke.
40 Dà, proti nebu bom vzdignil roko
in rekel: Kakor jaz živim na veke!
41 Ko nabrusim blisk svojega meča
in moja roka seže po sodbi,
tedaj obrnem maščevanje na svoje zatiralce
in povrnem tem, ki me sovražijo.
42 S krvjo upijanim svoje puščice
in moj meč bo jedel meso:
s krvjo pobitih in ujetih,
z dolgolasimi glavami sovražnika.‹

43 Slavite, narodi, njegovo ljudstvo!
Zakaj on maščuje kri svojih služabnikov
in z maščevanjem povrača svojim zatiralcem
in očisti svojo zemljo, svoje ljudstvo.«
44 Mojzes je torej prišel in ljudstvu v ušesa govoril vse besede te pesmi, on in Nunov sin Józue. 45 Ko je Mojzes do konca izgovoril vse te besede vsemu Izraelu, 46 jim je rekel: »Vtisnite si v srce vse besede, s katerimi vas danes svarim, da boste zapovedovali svojim sinovom, naj vestno izpolnjujejo vse besede te postave! 47 Kajti to za vas ni prazna beseda, to je vaše življenje in po tej besedi boste podaljšali svoje dni v deželi, v katero greste čez Jordan, da jo vzamete v last.«
Mojzes sme pred smrtjo pogledati v Kánaan
48 In GOSPOD je tisti dan govoril Mojzesu in rekel: 49 »Pojdi na pogorje Abarím, na goro Nebo, ki je v moábski deželi nasproti Jerihi, in poglej kánaansko deželo, ki jo dajem v last Izraelovim sinovom! 50 Potem umri na gori, na katero pojdeš, in se pridruži svojim ljudem, kakor je umrl tvoj brat Aron na gori Hor in bil pridružen svojim ljudem; 51 ker sta mi bila nezvesta sredi Izraelovih sinov pri vodah Meríba v Kadešu v puščavi Cin, ker me sredi Izraelovih sinov nista izpričala kot svetega. 52 Kajti videl boš pred seboj deželo, vanjo pa ne boš stopil, v deželo, ki jo dajem Izraelovim sinovom.«

Job 19

Šesti Jobov govor: Job se popolnoma opre na Boga
Vztraja pri svoji pravici
19 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Tedaj je spregovoril Job in rekel:
Kako dolgo boste še žalostili mojo dušo
in me pobijali z besedami?
Že desetič me sramotite
in vas ni sram, da me pestite?
Morda je res, da se motim,
da pomota tiči pri meni.
Toda vi se res samo širokoustite proti meni
in mi dokazujete mojo sramoto.
Spoznajte vendar, da me je uklonil Bog
in vrgel name svojo mrežo!
Glejte, pritožujem se nad nasiljem, pa nisem uslišan,
kličem na pomoč, pa ni pravice!
Osamljen v stiski
Pot mi je zaprl, da ne morem naprej,
moje steze je zavil v temo.
Mojo čast mi je vzel kakor obleko
in mi snel krono z glave.
10 Opustošil me je krog in krog, da ginem,
kakor drevo je izruval moje upanje.
11 Proti meni razvnema svojo jezo
in ravna z menoj kakor s svojimi nasprotniki.
12 Njegova krdela prodirajo združeno,
si nasipajo pot proti meni
in od vseh strani oblegajo moj šotor.

13 Moji bratje so se oddaljili od mene,
moji znanci so se mi odtujili.
14 Moji bližnji so me zapustili,
moji sorodniki so me pozabili.
15 Moji gostači in moje dekle me imajo za tujca,
v njihovih očeh sem postal pritepenec.
16 Svojega hlapca kličem, pa mi ne odgovori,
s svojimi usti ga prosim usmiljenja.
17 Moje srce sili k moji ženi,
moje usmiljenje k otrokom mojih ledij.
18 Paglavci me prezirajo,
ko vstanem, govorijo proti meni.
19 Vsi moji zaupniki me mrzijo,
tisti, ki jih ljubim, se obračajo proti meni.
20 Moje okostje se staplja z mojo kožo in mojim mesom,
rešujem se s kožo v zobeh.
Prošnja za usmiljenje
21 Usmilite se me, usmilite se me, vi, moji prijatelji,
kajti Božja roka me je zadela!
22 Zakaj me preganjate kakor Bog
in niste siti mojega mesa?
Jobova vera je trdna
23 O, da bi kdo zapisal moje besede,
o, da bi jih vrezal v ploščo!
24 Da bi jih z železnim pisalom in s svincem
za vselej vklesal v kamen!
25 Jaz vem, da je moj Odkupitelj živ
in se bo poslednji vzdignil nad prah.
26 Še potem, ko bo ta moja koža raztrgana,
bom iz svojega mesa gledal Boga.
27 To vidim sam,
moje oči so uvidele in nihče drug,
shranjeno je v mojem srcu, v mojih prsih!
Opomin prijateljem
28 Le govorite: »Kako ga bomo še preganjali!«
Toda korenina vprašanja je pri meni!
29 Prestrašite se meča,
kajti srditost prinaša za krivde meč,
da spoznate, da sodba je.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije


Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Molitveno branje Svetega pisma v štirih korakih
Lectio
divina
visitor stats