Domača stran Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...



BIBLIJA.net   - Sveto pismo na internetu

Koledarsko branje celega Svetega pisma

Zbirka:
Zbirke odlomkov: Letno branje celega Svetega pisma (365) * Koledarsko branje celega Svetega pisma (365) * Letno branje Nove zaveze (365) * Naključni evangeljski citat (577) * Branje Psalmov (v dveh mesecih) (60) * Branje Psalmov (v enem mesecu) (30) * Mojih 30 dni s Svetim pismom (30) * E100 (100) * Naključni psalm (157) * Naključna svetopisemska molitev (194)
Želim se naročiti!

92. dan branja:

Evangelij po Mateju 25,31-46

Sodba ob koncu časov
31 »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. 32 Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. 33 Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. 34 Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! 35 Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, 36 nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ 37 Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? 38 Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? 39 Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ 40 Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹
41 Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! 42 Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, 43 tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ 44 Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ 45 Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ 46 Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«

4. Mojzesova knjiga 32-34

Razdelitev ozemlja vzhodno od Jordana
32 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Rubenovi in Gadovi sinovi so imeli veliko živine, silno množino. Ogledali so si jazêrsko in gileádsko deželo in glej, ta kraj je bil kraj za živino. Gadovi in Rubenovi sinovi so torej prišli in rekli Mojzesu, duhovniku Eleazarju in knezom skupnosti tole: »Atarót, Dibón, Jazêr, Nimra, Hešbón, Elalé, Sibma, Nebó in Beón, dežela, ki jo je GOSPOD udaril pred Izraelovo skupnostjo, je dežela za živino; in tvoji služabniki imajo živino.« In rekli so: »Če smo našli naklonjenost v tvojih očeh, daj to deželo v posest svojim služabnikom; ne vôdi nas čez Jordan!«
Mojzes je rekel Gadovim in Rubenovim sinovom: »Vaši bratje naj gredo v boj, vi pa boste ostali tukaj? Zakaj odvračate srce Izraelovih sinov, da ne bi šli čez v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD? Tako so delali vaši očetje, ko sem jih poslal iz Kadeš Barnée ogledovat deželo. Prišli so do Eškólske doline in si ogledali deželo, a so odvrnili srce Izraelovih sinov, da niso hoteli iti v deželo, ki jim jo je dal GOSPOD. 10 In tisti dan se je vnela GOSPODOVA jeza; prisegel je in rekel: 11 ›Možje, ki so odšli iz Egipta – dvajsetletni in starejši –, nikoli ne bodo videli zemlje, ki sem jo s prisego obljubil Abrahamu, Izaku in Jakobu, ker se me niso zvesto držali 12 razen Kenázovca Kaléba, Jefunéjevega sina, in Nunovega sina Józueta, kajti zvesto sta se držala GOSPODA.‹ 13 In vnela se je GOSPODOVA jeza nad Izraelom, da jim je dal štirideset let bloditi po puščavi, dokler ni preminil ves tisti rod, ki je delal hudo v GOSPODOVIH očeh. 14 In glej, stopili ste na mesto svojih očetov, zarod grešnikov, da še povečate silno GOSPODOVO jezo proti Izraelu. 15 Kajti če se obrnete od njega, bo storil, da bo Izrael še naprej ostal v puščavi; tako boste uničili vse to ljudstvo.«
16 Tedaj so pristopili k njemu in rekli: »Tu bomo postavili ovčje ograde za svojo živino in mesta za svoje otroke. 17 Mi bomo pripravljeni, da gremo opasani za boj pred Izraelovimi sinovi, dokler jih ne pripeljemo v njihov kraj; naši otroci pa naj ostanejo v mestih, utrjenih pred prebivalci te dežele. 18 Ne bomo se vrnili v svoje hiše, dokler vsak izmed Izraelovih sinov ne dobi v last svoje dediščine. 19 Saj ne dobimo z njimi dediščine onstran Jordana in tam naprej, kajti pripadla nam je dediščina tostran Jordana, na vzhodu.«
20 Mojzes jim je rekel: »Če storite tako, če pojdete opasani za boj na vojno pred GOSPODOM, 21 in bo vsak vaš bojevnik šel prek Jordana pred GOSPODOM, dokler ne prežene izpred sebe svojih sovražnikov, 22 in se vrnete šele potem, ko bo dežela osvojena pred GOSPODOM, boste brez krivde pred GOSPODOM in pred Izraelom; in ta dežela naj vam bo v dedno posest pred GOSPODOM. 23 Če pa ne storite tako, glejte, ste grešili proti GOSPODU in vedite, da vas bo vaš greh našel. 24 Postavite si mesta za svoje otroke in ograde za svojo drobnico, toda storite, kar je prišlo iz vaših ust!«
25 Gadovi in Rubenovi sinovi so rekli Mojzesu tole: »Tvoji služabniki bodo storili, kakor zapoveduje moj gospod. 26 Naši otroci, žene, črede in vsa živina naj ostanejo v gileádskih mestih, 27 tvoji služabniki pa pojdejo, vsi vojaško opasani, pred GOSPODOM v boj tako, kakor pravi moj gospod.«
28 Nato je Mojzes glede njih zapovedal duhovniku Eleazarju, Nunovemu sinu Józuetu in poglavarjem očetnih hiš rodov Izraelovih sinov. 29 Rekel jim je: »Če bodo šli Gadovi in Rubenovi sinovi z vami čez Jordan vsi opasani za boj pred GOSPODOM, jim, potem ko bo dežela pred vami osvojena, dajte gileádsko deželo v dedno posest. 30 Če pa ne bodo šli oboroženi z vami čez, naj dobijo svoj del posesti med vami v kánaanski deželi.« 31 Gadovi in Rubenovi sinovi so odgovorili in rekli: »Storili bomo tako, kakor je GOSPOD govoril tvojim služabnikom. 32 Opasani za boj pred GOSPODOM bomo šli čez v kánaansko deželo, toda za nas je dedna posest, ki jo bomo vzeli v last, onstran Jordana.«
33 Tedaj jim je Mojzes dal, Gadovim in Rubenovim sinovom in polovici rodu Jožefovega sina Manáseja, kraljestvo amoréjskega kralja Sihóna, kraljestvo bašánskega kralja Oga, deželo in njena mesta z ozemlji, mesta po deželi naokrog. 34 In Gadovi sinovi so pozidali Dibón, Atarót, Aroêr, 35 Atrót Šofán, Jazêr, Jogbóho, 36 Bet Nimro, Bet Harám, utrjena mesta in ovčje ograde. 37 Rubenovi sinovi pa so pozidali Hešbón, Elalé, Kirjatájim, 38 Nebó, Báal Meón – s spremenjenimi imeni – in Sibmo. Mestom, ki so jih pozidali, so dali imena.
39 Sinovi Manásejevega sina Mahírja so šli v Gileád, ga zavzeli in pregnali Amoréjce, ki so bili tam. 40 Mojzes je dal Gileád Manásejevemu sinu Mahírju in ta se je tam naselil. 41 Manásejev sin Jaír je šel in zavzel njihove vasi in jih imenoval Jaírove vasi. 42 Šel je tudi Nobah in zavzel Kenát z njegovimi naselji; po svojem imenu mu je dal ime Nobah.
Postaje Izraelcev v puščavi
33 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
To so postaje Izraelovih sinov, ki so pod Mojzesovim in Aronovim vodstvom po svojih četah odšli iz Egipta. Mojzes je popisal kraje, od koder so po GOSPODOVEM ukazu odhajali po postajah; to so njihove postaje po odhodnih krajih. V prvem mesecu, petnajsti dan prvega meseca, so se odpravili iz Ramesésa. Na dan po pashi so Izraelovi sinovi z vzdignjeno roko odšli pred očmi vseh Egipčanov, medtem ko so ti pokopavali tiste, ki jih je med njimi GOSPOD udaril, vse prvorojence, in ko je GOSPOD opravil sodbo nad njihovimi bogovi.
Izraelovi sinovi so se odpravili iz Ramesésa in se utaborili pri Sukótu. Odpravili so se iz Sukóta in se utaborili v Etámu, ki je ob robu puščave. Odpravili so se iz Etáma in krenili proti Pi Hahirótu, ki je nasproti Báal Cefónu, in se utaborili pred Migdólom. Odpravili so se od Pi Hahiróta in šli po sredi čez morje proti puščavi. Tri dni so hodili po Etámski puščavi in se utaborili v Mari. Odpravili so se iz Mare in prišli v Elím, kjer je bilo dvanajst studencev vodá in sedemdeset palm; tam so se utaborili. 10 Odpravili so se iz Elíma in se utaborili ob Trstičnem morju. 11 Odpravili so se od Trstičnega morja in se utaborili v Sinski puščavi. 12 Odpravili so se iz Sinske puščave in se utaborili v Dofki. 13 Odpravili so se iz Dofke in se utaborili v Alúšu. 14 Odpravili so se iz Alúša in se utaborili v Refidímu; tam ni bilo vode, da bi ljudstvo lahko pilo. 15 Odpravili so se iz Refidíma in se utaborili v Sinajski puščavi. 16 Odpravili so se iz Sinajske puščave in se utaborili v Kibrót Taávi. 17 Odpravili so se iz Kibrót Taáve in se utaborili v Hacerótu. 18 Odpravili so se iz Haceróta in se utaborili v Ritmi. 19 Odpravili so se iz Ritme in se utaborili v Rimón Perecu. 20 Odpravili so se iz Rimón Pereca in se utaborili v Libni. 21 Odpravili so se iz Libne in se utaborili v Risi. 22 Odpravili so se iz Rise in se utaborili v Keheláti. 23 Odpravili so se iz Keheláte in se utaborili na gori Šefer. 24 Odpravili so se z gore Šefer in se utaborili v Harádi. 25 Odpravili so se iz Haráde in se utaborili v Makhelótu. 26 Odpravili so se iz Makhelóta in se utaborili v Tahatu. 27 Odpravili so se iz Tahata in se utaborili v Tarahu. 28 Odpravili so se iz Taraha in se utaborili v Mitki. 29 Odpravili so se iz Mitke in se utaborili v Hašmóni. 30 Odpravili so se iz Hašmóne in se utaborili v Moserótu. 31 Odpravili so se iz Moseróta in se utaborili v Bené Jaakánu. 32 Odpravili so se iz Bené Jaakána in se utaborili v Hor Gidgádu. 33 Odpravili so se iz Hor Gidgáda in se utaborili v Jotbáti. 34 Odpravili so se iz Jotbáte in se utaborili v Abróni. 35 Odpravili so se iz Abróne in se utaborili v Ecjón Geberju. 36 Odpravili so se iz Ecjón Geberja in se utaborili v Cinski puščavi, to je v Kadešu. 37 Odpravili so se iz Kadeša in se utaborili pri gori Hor ob robu edómske dežele.
38 Tedaj je šel duhovnik Aron po GOSPODOVEM ukazu na goro Hor in je tam umrl v štiridesetem letu po izhodu Izraelovih sinov iz egiptovske dežele, v petem mesecu, prvi dan meseca. 39 Ko je Aron umrl na gori Hor, je bil star sto triindvajset let.
40 In Kánaanec, kralj Aráda, ki je bival v Negebu v kánaanski deželi, je slišal o prihodu Izraelovih sinov.
41 Odpravili so se od gore Hor in se utaborili v Calmóni. 42 Odpravili so se iz Calmóne in se utaborili v Punónu. 43 Odpravili so se iz Punóna in se utaborili v Obótu. 44 Odpravili so se iz Obóta in se utaborili v Ijé Abarímu na moábski meji. 45 Odpravili so se iz Ijíma in se utaborili v Dibón Gadu. 46 Odpravili so se iz Dibón Gada in se utaborili v Almón Diblatájemi. 47 Odpravili so se iz Almón Diblatájeme in se utaborili na pogorju Abarím nasproti Nebóju. 48 Odpravili so se s pogorja Abarím in se utaborili na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi. 49 Taborili so ob Jordanu od Bet Ješimóta do Abél Šitíma na Moábskih planjavah.
Navodila za razdelitev kánaanske dežele
50 GOSPOD je govoril Mojzesu na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi in rekel: 51 »Govôri Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko pridete čez Jordan v kánaansko deželo, 52 preženite izpred sebe vse prebivalce dežele, uničite vse njihove kamnite kipe in vse njihove ulite podobe in porušite vse njihove višine! 53 Potem si vzemite deželo v last in v njej prebivajte, kajti vam sem jo dal, da bi bila vaša last. 54 Razdelite si deželo kot dediščino z žrebom po rodbinah; številnejšim dajte večjo dediščino in maloštevilnim dajte manjšo dediščino! Kakor se za koga izide žreb, tam naj bo njegov delež. Po rodovih svojih očetov si delite dediščino! 55 Če pa ne preženete izpred sebe prebivalcev dežele, bodo za vas tisti izmed njih, ki jih boste pustili, postali trni v vaših očeh in ostni v vaših bokih; stiskali vas bodo v deželi, v kateri boste prebivali. 56 Kakor sem nameraval storiti njim, bom storil vam.‹«
Meje dežele
34 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: »Zapovej Izraelovim sinovom in jim reci: ›Ko boste prišli v kánaansko deželo – to je dežela, ki vam pripada kot dedna posest, dežela Kánaan s svojimi mejami –, naj se vaša južna stran začenja pri Cinski puščavi in poteka ob Edómu; na vzhodu naj bo vaša južna meja na koncu Slanega morja. Potem naj zavije južno od vzpetine Akrabím in gre čez proti Cinu in se konča južno od Kadeš Barnée. Nato naj poteka do Hacár Adárja in proti Acmónu. Od Acmóna naj meja zavije k Egiptovskemu potoku in naj seže do morja.
Vaša meja na zahodu naj vam bo Véliko morje; to naj bo vaša zahodna meja.
Tole naj bo vaša meja proti severu: od Vélikega morja si jo potegnite do gore Hor, od tam potegnite mejo do poti proti Hamátu in naj se konča v Cedádu. Potem naj gre meja do Zifróna in njen konec naj bo Hacár Enán; to naj vam bo severna meja!
10 Proti vzhodu si mejo začrtajte od Hacár Enána do Šefáma; 11 od tam naj se spusti do Rible vzhodno od Ajina, potem naj gre dol in poteka vzdolž grebena vzhodno od Genezareškega jezera. 12 Nato naj gre meja ob Jordanu navzdol in se konča v Slanem morju. To naj bo vaša dežela s svojimi mejami naokrog!‹«
Nova navodila za delitev dežele
13 Mojzes je zapovedal Izraelovim sinovom in rekel: »To je dežela, ki si jo z žrebom razdelite kot dediščino; GOSPOD jo je zapovedal dati devetim rodovom in polovici rodu. 14 Kajti rod Rubenovih sinov po svojih očetnih hišah in rod Gadovih sinov po svojih očetnih hišah in polovica Manásejevega rodu so že dobili svojo dediščino; 15 dva rodova in pol rodu so že dobili svojo dediščino onstran Jordana pri Jerihi na jutranji strani proti vzhodu.«
16 GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: 17 »To sta imeni mož, ki naj vam deželo razdelita v dediščino: duhovnik Eleazar in Nunov sin Józue. 18 Vzemite še po enega kneza iz vsakega rodu, da razdelijo deželo v dediščino! 19 In to so imena teh mož: za Judov rod Jefunéjev sin Kaléb, 20 za rod Simeonovih sinov Amihúdov sin Šemuél, 21 za Benjaminov rod Kislónov sin Elidád, 22 za rod Danovih sinov Joglíjev sin knez Bukí, 23 pri Jožefovih sinovih za rod Manásejevih sinov Efódov sin knez Haniél, 24 za rod Efrájimovih sinov Šiftánov sin knez Kemuél, 25 za rod Zábulonovih sinov Parnáhov sin knez Elicafán, 26 za rod Isahárjevih sinov Azánov sin knez Paltiél, 27 za rod Aserjevih sinov Šelomíjev sin knez Ahihúd 28 in za rod Neftálijevih sinov Amihúdov sin knez Pedahél. 29 To so tisti, za katere je GOSPOD zapovedal, naj Izraelovim sinovom razdelijo dediščino v kánaanski deželi.«

Job 2

Satan drugič pred Bogom
2 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Napočil je dan, ko so prišli božji sinovi in se postavili pred GOSPODA. Med njimi je prišel tudi satan in se postavil pred GOSPODA. GOSPOD je rekel satanu: »Od kod prihajaš?« Satan je odgovoril GOSPODU in rekel: »Potikal sem se po zemlji in se sprehajal po njej.« GOSPOD je rekel satanu: »Si kaj mislil v svojem srcu na mojega služabnika Joba? Ni mu enakega na zemlji, mož je pošten in pravičen, boji se Boga in se varuje hudega. Še vedno je trden v svojem poštenju, ti pa si me nahujskal proti njemu, da bi ga pogoltnil brez vzroka.« Satan pa je odgovoril GOSPODU in rekel: »Kožo za kožo! Za svoje življenje da človek vse, kar ima. Samo iztegni svojo roko in se dotakni njegovih kosti in mesa, resnično, v obraz te bo preklinjal!« In GOSPOD je rekel satanu: »Glej, v tvoji roki naj bo, le njegovemu življenju prizanesi!«
Job izgubi zdravje
Satan je odšel izpred GOSPODOVEGA obličja in udaril Joba s hudimi uljesi od podplatov njegovih nog do temena. Vzel si je črepinjo, da se je z njo strgal, in sedèl v pepelu.
Tedaj mu je rekla njegova žena: »Ali se boš še oklepal svojega poštenja? Boga prekolni in umri!« 10 On pa ji je rekel: »Govoriš, kakor govori omahljiva ženska! Tudi dobro smo prejemali od Boga, zakaj bi hudega ne sprejeli?« Pri vsem tem Job ni grešil s svojimi ustnicami.
Obisk treh prijateljev
11 Ko so trije Jobovi prijatelji slišali o vsem hudem, ki je prišlo nadenj, so prišli vsak iz svojega kraja: Elifáz Temánec, Bildád Suhéjec in Cofár Naámčan. Dogovorili so se namreč, da pojdejo skupaj, mu izrazijo sožalje in ga potolažijo. 12 Ko pa so od daleč povzdignili svoje oči in ga niso spoznali, so povzdignili svoj glas in zajokali. Pretrgali so vsak svoje oblačilo in si natresli prahu na glavo. 13 Sedeli so z njim na tleh sedem dni in sedem noči in nobeden mu ni rekel besede, ker so videli, da je njegova bolečina zelo velika.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije


Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Molitveno branje Svetega pisma v štirih korakih
Lectio
divina
visitor stats