|
Filip in etiopski evnuh
26 Gospodov angel je govoril Filipu z besedami: »Vstani in odpotuj proti jugu, k cesti, ki pelje iz Jeruzalema v Gazo!« Ta cesta je zapuščena.
27 Filip je vstal in odpotoval. In glej, etiopski evnuh, dvorjan etiopske kraljice kandáke, ki je upravljal vso njeno zakladnico, se je vračal iz Jeruzalema, kamor je šel molit.
28 Sedèl je na vozu in glasno bral preroka Izaija.
29 Duh je rekel Filipu: »Pohíti in pridruži se temu vozu!«
30 Filip je pritekel in slišal evnuha, da bere preroka Izaija. Vprašal ga je: »Ali razumeš, kaj bereš?«
31 Ta je odgovoril: »Kako naj bi razumel, ko me pa nihče ne pouči?« Povabil je Filipa, naj stopi na voz in prisede.
32 Odlomek iz Pisma, ki ga je bral, se je glasil takole:
Kakor jagnje so ga gnali v zakol,
in kakor ovca ne dá glasu pred tistim, ki jo striže,
tako on ni odprl svojih ust.
33 Ker se je ponižal, je bila sodba nad njim razveljavljena.
Kdo bi mogel prešteti njegovo potomstvo?
Zakaj njegovo življenje je vzeto z zemlje ...
34 Evnuh je ogovoril Filipa in rekel: »Prosim te, o kom govori tu prerok? O sebi ali o kom drugem?«
35 Filip je spregovoril; izhajal je iz tega mesta v Pismu, nato pa je besedo navezal na evangelij o Jezusu.
36 Ko sta potovala naprej, sta prišla do neke vode in evnuh je rekel: »Glej, voda! Kaj mi brani, da ne bi bil krščen?«
38 Vêlel je ustaviti voz, oba, Filip in evnuh, sta stopila v vodo in Filip ga je krstil.
39 Ko pa sta stopila iz vode, je Gospodov Duh vzel Filipa. Evnuh ga ni več videl; šel je veselo naprej po svoji poti.
40 Filip pa se je znašel v Ašdódu in spotoma je v vsa mesta prinašal veselo oznanilo, dokler ni prišel v Cezarejo.
|
