1 Kdor veruje, da je Jezus res Mesija, je rojen iz Boga; in vsak, kdor ljubi tistega, ki rodi, ljubi tudi tistega, ki je od njega rojen. 2 Da ljubimo Božje otroke, pa spoznamo po tem, če ljubimo Boga in izpolnjujemo njegove zapovedi. 3 To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke, 4 kajti vse, kar je rojeno iz Boga, premaga svet. In zmaga, ki premaga svet, je naša vera. 5 Kdo premaga svet, če ne tisti, ki veruje, da je Jezus Božji Sin?

6 Jezus Kristus je tisti, ki je prišel z vodo in s krvjo, ne le z vodo, ampak z vodo in s krvjo. Duh to pričuje, kajti Duh je resnica. 7 Trije namreč pričujejo: 8 Duh in voda in kri. In to troje je zedinjeno. 9 Če sprejmemo že človeško pričevanje, je Božje pričevanje večje, kajti pričevanje Boga je to, da je pričeval za svojega Sina. 10 Kdor veruje v Božjega Sina, ima pričevanje v sebi. Kdor pa Bogu ne veruje, ga je naredil za lažnivca, ker ni veroval v pričevanje, s katerim je Bog pričeval za svojega Sina. 11 Pričevanje pa je v tem: Bog nam je dal večno življenje in to življenje je v njegovem Sinu. 12 Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.

13 To vam pišem, da boste vedeli, da imate večno življenje, vam, ki verujete v ime Božjega Sina. 14 In to je zaupnost, ki jo imamo z njim: on nas usliši, kadar ga prosimo po njegovi volji. 15 In če vemo, da nas v vsem posluša, za kar koli ga prosimo, tudi vemo, da že imamo, kar smo ga prosili.

16 Če kdo vidi, da njegov brat greši, a ne z grehom, ki je za smrt, naj prosi zanj in dal mu bo življenje, seveda tistim, ki ne grešijo z grehom, ki je za smrt. Obstaja namreč greh, ki je za smrt; ne pravim, naj kdo prosi za drugega zaradi tega greha. 17 Vsaka krivičnost je greh, vendar obstaja greh, ki ni za smrt.

18 Vemo, da nihče, ki je rojen iz Boga, ne greši, ampak ga iz Boga rojeni varuje in hudič se ga ne dotakne. 19 Mi vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu. 20 Vemo, da je Božji Sin prišel in nam dal razum, da spoznavamo Resničnega. V Resničnem tudi smo, v njegovem Sinu Jezusu Kristusu. On je resnični Bog in večno življenje. 21 Otroci, varujte se malikov.

1 Ko je prišel sedmi mesec in so Izraelovi sinovi že prebivali v svojih mestih, se je vse ljudstvo enodušno zbralo v Jeruzalemu. 2 Tedaj se je vzdignil Jocadákov sin Ješúa in njegovi bratje duhovniki ter Šealtiélov sin Zerubabél in njegovi bratje, da bi zgradili oltar Izraelovemu Bogu in nanj prinašali žgalne daritve, kakor je zapisano v postavi Božjega moža Mojzesa. 3 Oltar so postavili na njegovo mesto, kajti navdajal jih je strah pred ljudstvi dežel. Na njem so GOSPODU darovali žgalne daritve, žgalne daritve zjutraj in zvečer. 4 Obhajali so tudi šotorski praznik, kakor je predpisano, in darovali dan na dan žgalne daritve po številu in po običaju za posamezne dni. 5 Potem so darovali stalno žgalno daritev, daritve ob mlajih in ob vseh GOSPODU posvečenih praznikih, kakor tudi daritve vsakogar, ki je GOSPODU daroval prostovoljni dar. 6 S prvim dnem sedmega meseca so začeli GOSPODU darovati žgalne daritve, čeprav temelji za GOSPODOV tempelj še niso bili položeni. 7 Kamnosekom in tesarjem so dali denar; Sidóncem in Tircem pa živež, pijačo in olje, da bi z Libanona po morju spravili cedrov les v Jafo, kakor jim je bil dovolil perzijski kralj Kir.

8 V drugem letu in drugem mesecu po svojem prihodu k Božji hiši v Jeruzalemu so se lotili dela Šealtiélov sin Zerubabél, Jocadákov sin Ješúa in drugi njihovi bratje, duhovniki in leviti, ter vsi, ki so iz ujetništva prišli v Jeruzalem. Levite, ki so imeli več ko dvajset let, so postavili, da vodijo delo pri GOSPODOVI hiši. 9 Ješúa, njegovi sinovi in njegovi bratje, Kadmiél, njegovi sinovi ter Judovi sinovi so bili postavljeni, da skupaj skrbijo za delo pri Božji hiši. Prav tako tudi Henadádovi sinovi, njihovi sinovi in bratje, leviti.

10 Ko so stavbarji polagali temelje za GOSPODOV tempelj, so se s trobentami postavili duhovniki v slovesnih oblačilih in s cimbalami leviti, Asáfovi sinovi, ter slavili GOSPODA s hvalnicami izraelskega kralja Davida. 11 Peli so izmenoma in prepevaje hvalili GOSPODA:

1 Ko so Judovi in Benjaminovi sovražniki slišali, da sinovi izgnanstva zidajo tempelj GOSPODU, Izraelovemu Bogu, 2 so se približali Zerubabélu in družinskim poglavarjem ter jim rekli: »Z vami bomo zidali. Tako kot vi tudi mi iščemo vašega Boga. Mar mu ne darujemo tudi mi od časa Asarhadóna, asirskega kralja, ki nas je pripeljal sem?« 3 Zerubabél, Ješúa in Izraelovi družinski poglavarji so jim tedaj rekli: »Ni vaša ali naša skrb, da skupaj zidamo hišo za našega Boga. Sami jo bomo zidali GOSPODU, Izraelovemu Bogu, kakor nam je naročil perzijski kralj Kir.«

4 Ljudstvo v deželi je tedaj skušalo oslabiti roke judovskemu ljudstvu in ga je strašilo, da ne bi zidali. 5 Tudi so podkupovali svetovalce, da bi pokvarili njihov načrt; in tako je bilo vse dni perzijskega kralja Kira, vse do kraljevanja perzijskega kralja Dareja.

6 V dneh Ahasvérjevega kraljevanja so na začetku njegovega kraljevanja Judovi sovražniki napisali obtožbo zoper prebivalce Juda in Jeruzalema.

7 V Artakserksovih dneh pa so Bišlám, Mitridát in Tabeél z drugimi tovariši napisali Artakserksu, perzijskemu kralju, listino v aramejski pisavi in v aramejskem prevodu. 8 Upravitelj Rehúm in pisar Šimšáj sta kralju Artakserksu to listino zoper Jeruzalem napisala takole:

9 »Upravitelj Rehúm, pisar Šimšáj in drugi njuni tovariši, sodniki, poslanci, nadzorniki, uradniki, Êrehčani, Babilonci, Sužáni, to je Elámci, 10 ter ostanek ljudstev, ki jih je v ujetništvo odpeljal veliki in slavni Asenapár ter jih naselil v mestu Samarija in drugod onkraj reke itd.« 11 To pa je prepis pisma, ki so mu ga poslali: »Kralju Artakserksu, tvoji služabniki, možje onkraj reke itd. 12 Znano bodi kralju, da Judje, ki so odšli od tebe in prišli k nam v Jeruzalem, zidajo uporno in hudobno mesto, obnavljajo obzidje in utrjujejo temelje. 13 Zdaj bodi znano kralju: če to mesto pozidajo in obnovijo njegovo obzidje, ne bodo več plačevali davkov, dajatev in cestnine, kralji pa bodo trpeli škodo. 14 Ker pa mi uživamo sol kraljeve palače in ni primerno za nas, da bi videli njegovo sramoto, pošiljamo to kralju in sporočamo, 15 naj preiščejo knjigo spominov tvojih očetov. V knjigi spominov boš našel in izvedel, da je to mesto uporno mesto, škodljivo za kralje in za pokrajine, in da so se v njegovi sredi že od davnih dni vrstile vstaje. Zato je bilo mesto tudi razdejano. 16 Kralju torej naznanjamo: če to mesto spet pozidajo in obnovijo njegovo obzidje, potem zate ne bo več deleža onkraj reke.«

17 Kralj je nato poslal odgovor: »Upravitelju Rehúmu, pisarju Šimšáju in drugim njunim tovarišem, ki prebivajo v Samariji, in drugod onkraj reke, pozdrav itd. 18 Pismo, ki ste mi ga poslali, so pred menoj natančno prebrali. 19 Izdal sem tudi povelje, naj se stvari preiščejo, in našli so, da se je to mesto že od nekdanjih dni povzdigovalo zoper kralje in da so se v njem vrstile vstaje in upori. 20 V Jeruzalemu so bili postavljeni kralji, ki so bili mogočni in so imeli oblast povsod onkraj reke. Njim so plačevali davke, dajatve in cestnino. 21 Zdaj torej izdajte povelje, naj tisti možje prenehajo in naj tega mesta več ne zidajo, dokler ne ukažem drugače. 22 Pazite, da ne bi pri tem ravnali zanikrno, kajti izguba bi bila lahko velika, kralji pa bi trpeli škodo.«

23 Brž ko so prebrali prepis pisma kralja Artakserksa pred Rehúmom, pisarjem Šimšájem in njunimi tovariši, so ti hitro odšli nad Jude v Jeruzalem ter jim s silo in z močjo onemogočili delo. 24 Tako je bilo ustavljeno delo pri Božji hiši v Jeruzalemu; ustavljeno je bilo do drugega leta kraljevanja perzijskega kralja Dareja.