Sveto pismo za mobilne naprave Svetopisemska družba Slovenije - Nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma       
O našem poslanstvu ...Sveto pismo na spletu ...Naša dobrodelna dejavnost ...Spletna svetopisemska knjigarna ...Povezave z drugimi bibličnimi družbami in Cerkvami ...Svetopisemska družba na Facebooku  Svetopisemska družba na YouTube
Stara zaveza
Postava
1. Mojzesova knjiga
2. Mojzesova knjiga
3. Mojzesova knjiga
4. Mojzesova knjiga
5. Mojzesova knjiga
Preroki
Zgodnji preroki
Jozue
Sodniki
1. Samuelova knjiga
2. Samuelova knjiga
1. knjiga kraljev
2. knjiga kraljev
Poznejši preroki
Izaija
Jeremija
Ezekiel
Ozej
Joel
Amos
Abdija
Jona
Mihej
Nahum
Habakuk
Sofonija
Agej
Zaharija
Malahija
Spisi
Psalmi
Job
Pregovori
Ruta
Visoka pesem
Pridigar (Kohelet)
Žalostinke
Estera
Daniel
Ezra
Nehemija
1. kroniška knjiga
2. kroniška knjiga

Devterokanonične knjige

Estera (grška)
Judita
Tobit
1. knjiga Makabejcev
2. knjiga Makabejcev
Knjiga modrosti
Sirah
Baruh
Jeremijevo pismo
Dodatki (grški) k Danielu

Nova zaveza

Evangelij po Mateju
Evangelij po Marku
Evangelij po Luku
Evangelij po Janezu
Apostolska dela
Pismo Rimljanom
1. pismo Korinčanom
2. pismo Korinčanom
Pismo Galačanom
Pismo Efežanom
Pismo Filipljanom
Pismo Kološanom
1. pismo Tesaloničanom
2. pismo Tesaloničanom
1. pismo Timoteju
2. pismo Timoteju
Pismo Titu
Pismo Filemonu
Pismo Hebrejcem
Jakobovo pismo
1. Petrovo pismo
2. Petrovo pismo
1. Janezovo pismo
2. Janezovo pismo
3. Janezovo pismo
Judovo pismo
Razodetje (Apokalipsa)


BIBLIJA.net   - Sveto pismo za vsakogar
Iskanje mesta     Iskanje besed
Odlomek:   

Kompaktni izpis
Zbirke:  SSP3  ŽJ  SSP  SSP-Op  SSP-Ref  JUB  EKU  CHR  WLF  JAP  DAL  TRB Izbiraj med vsemi zbirkami   O prevodih Navodila
Jezik



Podpri nas nič te ne stane
Podpri Sveto pismo
nič te ne stane :)

Evangelij po Luku 24,13-53

Evangelij po Luku :Uvod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

Pot v Emavs
(Mr 16,12–13)
13 In glej, prav tisti dan sta dva izmed njih potovala v vas, ki se imenuje Emavs in je šestdeset stadijev oddaljena od Jeruzalema. 14 Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo. 15 In medtem ko sta se pogovarjala in razpravljala, se jima je približal sam Jezus in hodil z njima. 16 Njune oči pa so bile zastrte, da ga nista spoznala. 17 Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala 18 in eden izmed njiju, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: »Si ti edini tujec v Jeruzalemu, ki ne ve, kaj se je tam zgodilo te dni?« 19 »Kaj neki?« je rekel. Dejala sta: »Kar se je zgodilo z Jezusom Nazarečanom, ki je bil prerok, mogočen v dejanju in besedi pred Bogom in vsem ljudstvom; 20 kako so ga naši véliki duhovniki in poglavarji izročili v smrtno obsodbo in ga križali. 21 Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. Vrh vsega pa je danes že tretji dan, odkar se je to zgodilo. 22 Vsi iz sebe smo tudi zaradi nekaterih žena iz naših vrst. Ko so bile zgodaj zjutraj pri grobu 23 in niso našle njegovega telesa, so se vrnile in pripovedovale, da so imele celó videnje angelov, ki so dejali, da živi. 24 Nekateri izmed naših so šli h grobu in so našli vse takó, kakor so pripovedovale žene, njega pa niso videli.« 25 In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! 26 Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« 27 Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
28 Medtem so se približali vasi, kamor so bili namenjeni. On pa se je delal, kakor da gre dalje. 29 Silila sta ga in govorila: »Ostani z nama, kajti proti večeru gre in dan se je že nagnil.« In vstopil je, da bi ostal pri njiju. 30 Ko je sédel z njima za mizo, je vzel kruh, blagoslovil, ga razlomil in jima ga dal. 31 Tedaj so se jima odprle oči in sta ga spoznala. On pa je izginil izpred njiju. 32 In rekla sta drug drugemu: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je po poti govoril in odpiral Pisma?« 33 Še tisto uro sta vstala in se vrnila v Jeruzalem ter našla zbrane enajstere in tiste, ki so bili z njimi. 34 Govorili so, da je bil Gospod resnično obujen in se prikazal Simonu. 35 Tudi ona dva sta pripovedovala, kaj se je zgodilo na poti in kako sta ga prepoznala po lomljenju kruha.
Jezus se prikaže učencem
(Mt 28,16–20; Mr 16,14–18; Jn 20,19–23; Apd 1,6–8)
36 Ko so se oni pogovarjali o tem, je sam stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« 37 Vznemirili so se in obšel jih je strah. Mislili so, da vidijo duha. 38 Dejal jim je: »Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? 39 Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« 40 Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. 41 Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« 42 Ponudili so mu kos pečene ribe. 43 Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel.
44 Nato jim je rekel: »To so besede, ki sem vam jih povedal, ko sem bil še pri vas: Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih.« 45 Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma. 46 Rekel jim je: »Tako je pisano: Mesija bo trpel in tretji dan vstal od mrtvih, 47 in v njegovem imenu se bo oznanilo vsem narodom spreobrnjenje v odpuščanje grehov, s čimer bodo začeli v Jeruzalemu. 48 Vi ste priče teh reči. 49 In glejte, jaz pošiljam na vas obljubo svojega Očeta; vi pa ostanite v mestu, dokler ne boste odeti v moč z višave.«
Jezusov vnebohod
(Mr 16,19–20; Apd 1,9–11)
50 Peljal jih je ven proti Betaniji. Povzdignil je roke in jih blagoslovil. 51 Medtem ko jih je blagoslavljal, se je odmaknil od njih in se vzdignil v nebo. 52 Oni pa so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem. 53 Bili so ves čas v templju in so slavili Boga.

1. Mojzesova knjiga 44

1. Mojzesova knjiga :Uvod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50

Še ena preizkušnja bratov
44 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Jožef je zapovedal oskrbniku svoje hiše in rekel: »Napolni žitne vreče teh mož z živežem, kolikor bodo mogli nesti, in položi vsakemu njegov denar na vrh vreče! Mojo čašo pa, srebrno čašo, deni na vrh žitne vreče najmlajšega skupaj z denarjem za žito!« In ta je storil, kakor mu je naročil Jožef.
Ob jutranji svetlobi so odpustili može in njihove osle. Šli so iz mesta in še niso bili daleč, ko je Jožef ukazal oskrbniku svoje hiše: »Vzdigni se, hiti za možmi in ko jih dohitiš, jim reci: Zakaj ste dobro povrnili s hudim? Ali ni to tisto, iz česar moj gospod pije in s čimer vedežuje? Hudo ste ravnali, ko ste to storili.«
Ko jih je oskrbnik dohitel, jim je izrekel te besede. Rekli so mu: »Kako more moj gospod reči kaj takega? Daleč naj bo od tvojih služabnikov, da bi storili kaj takega! Glej, denar, ki smo ga našli na vrhu svojih žitnih vreč, smo prinesli nazaj k tebi iz kánaanske dežele. Kako bi torej mogli ukrasti iz hiše tvojega gospoda srebro ali zlato? Če se predmet najde pri katerem izmed tvojih služabnikov, naj ta umre, mi pa bomo sužnji mojemu gospodu.« 10 »Prav,« je rekel, »naj bo, kakor pravite: tisti, pri katerem se najde, mi bo suženj, vi pa boste prosti krivde.« 11 Hitro je postavil vsak svojo žitno vrečo na tla in jo razvezal. 12 In oskrbnik je preiskoval: začel je pri najstarejšem, končal pa pri najmlajšem. Čašo je našel v Benjaminovi žitni vreči. 13 Tedaj so pretrgali oblačila, otovorili vsak svojega osla in se vrnili v mesto.
Juda posreduje
14 Tako so prišli Juda in njegovi bratje v Jožefovo hišo, ko je bil ta še tam. Vrgli so se pred njim na tla. 15 Jožef jim je rekel: »Kaj ste vendar storili! Ali ne veste, da zna mož, kakršen sem jaz, vedeževati?« 16 Juda je rekel: »Kaj naj rečemo mojemu gospodu? Kaj naj govorimo in s čim naj se opravičimo? Bog je našel krivdo na tvojih služabnikih. Zdaj smo sužnji mojega gospoda, tako mi kakor ta, pri katerem se je našla čaša.« 17 Jožef pa je rekel: »Daleč naj bo od mene, da bi to storil! Mož, pri katerem se je našla čaša, mi bo suženj, vi pa pojdite v miru k svojemu očetu!«
18 Tedaj je Juda stopil k njemu in rekel: »Prosim, moj gospod, naj sme tvoj služabnik mojemu gospodu spregovoriti v ušesa besedo. Naj se ne vname tvoja jeza zoper tvojega služabnika! Saj si kakor faraon. 19 Moj gospod je vprašal svoje služabnike in rekel: ›Ali imate še očeta ali brata?‹ 20 Mi pa smo rekli mojemu gospodu: ›Imamo še starega očeta in dečka, ki se mu je rodil v starosti. Njegov brat je umrl. Tako je ostal sam od svoje matere in oče ga ljubi.‹ 21 Ti pa si rekel svojim služabnikom: ›Pripeljite ga k meni, da ga vidim s svojimi očmi!‹ 22 Rekli smo mojemu gospodu: ›Mladenič ne more zapustiti očeta; če bi zapustil očeta, bi ta umrl.‹ 23 Potem si rekel svojim služabnikom: ›Če ne pride z vami vaš najmlajši brat, ne boste več videli mojega obličja.‹ 24 Ko pa smo prišli k svojemu očetu, tvojemu služabniku, smo mu sporočili besede mojega gospoda. 25 Naš oče je rekel: ›Vrnite se in nam kupite nekaj živeža!‹ 26 Pa smo mu rekli: ›Ne moremo iti; le če bo naš najmlajši brat z nami, pojdemo; kajti ne smemo videti moževega obličja, če ni z nami našega najmlajšega brata.‹ 27 Moj oče, tvoj služabnik, nam je rekel: ›Veste, da mi je žena rodila dva sinova. 28 Eden je odšel od mene in sem rekel: Zares, raztrgan je, raztrgan! Do danes ga nisem več videl. 29 Če vzamete še tega izpred mojega obličja in ga zadene nesreča, spravite moje sive lase od hudega v podzemlje.‹ 30 Ko bi torej jaz zdaj prišel k svojemu očetu, tvojemu služabniku, in bi ne bilo mladeniča, na čigar dušo je navezana njegova duša, 31 bi oče umrl, ko bi videl, da ni mladeniča. Tako bi tvoji služabniki res spravili sive lase svojega očeta, tvojega služabnika, z žalostjo v podzemlje. 32 Kajti tvoj služabnik je zastavil sebe za mladeniča pri svojem očetu, ko je rekel: ›Če ga ne pripeljem k tebi, bom jaz kriv pred očetom vse dni.‹ 33 Naj torej zdaj, prosim, tvoj služabnik ostane namesto mladeniča za sužnja mojemu gospodu; mladenič pa naj gre z brati! 34 Kako naj namreč grem brez mladeniča k očetu? Ne bi mogel gledati bridkosti, ki bi zadela mojega očeta.«

Psalmi 35

Psalmi :Uvod 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150

PSALM 35 (34)
Molitev pravičnega, ki ga tožijo po krivem
35 Posnetek poglavja
Seznam vseh posnetkov
Vabilo Svetopisemske družbe
Davidov psalm.
Pravdaj se z njimi, GOSPOD, ki se pravdajo z mano,
vojskuj se zoper nje, ki se vojskujejo zoper mene!
Primi za ščit in oklep,
vzdigni se, da mi pomagaš!
Zavihti sulico in kopje
proti mojim preganjalcem!
Reci moji duši:
»Jaz sem tvoja rešitev.«

Naj bodo osramočeni in zasramovani,
tisti, ki mi strežejo po življenju.
Naj se obrnejo nazaj, naj se sramujejo,
tisti, ki snujejo mojo nesrečo.
Naj bodo kakor pleve pred vetrom,
kadar jih suva angel GOSPODOV.
Njihova pot naj bo temna in spolzka,
ko jih preganja angel GOSPODOV.
Zakaj brez vzroka so mi nastavili svojo mrežo,
brez vzroka so zame izkopali jamo.
Naj pride nanj poguba, ki je ne pozna,
njegova mreža, ki jo je nastavil, naj ga ujame,
v pogubi naj pade vanjo.
Moja duša pa se bo radovala v GOSPODU,
veselila se bo v njegovi zmagi.
10 Vse moje kosti bodo govorile:
»GOSPOD, kdo je kakor ti,
ki rešuješ nesrečnega pred močnejšim od njega,
nesrečnega in revnega pred njegovim roparjem?«

11 Vstajajo krive priče;
česar ne vem, me sprašujejo.
12 Vračajo mi slabo za dobro,
moja duša je zapuščena.
13 Ko so oni zboleli,
je bila raševina moja obleka;
s postom sem pokoril svojo dušo
in moja molitev se mi je vračala v prsi.
14 Kakor če bi mi bil prijatelj ali brat,
sem hodil okrog, kakor bi bil žaloval za materjo,
mračen sem se sključil.
15 A ob mojem padcu se veselijo, zberejo se,
zberejo se proti meni,
pripravljeni za udarec, ne da bi jaz vedel,
trgajo in ne odnehajo.
16 Kakor najbolj brezbožni zasmehovalci
so z zobmi škripali zoper mene.

17 Gospod, doklej boš gledal?
Daj, da se vrne moja duša iz njihovih pogub,
izmed mladih levov moja edina!
18 Zahvaljeval se ti bom v velikem zboru,
v mogočnem ljudstvu te bom hvalil.
19 Naj se ne veselijo nad mano moji lažnivi nasprotniki,
tisti, ki so me sovražili brez vzroka, naj si ne pomežikujejo.
20 Saj ne govorijo miroljubno,
proti mirnim v deželi snujejo varljive besede.
21 Na široko odpirajo svoja usta proti meni,
pravijo: »Aha, aha, naše oko je videlo.«

22 Videl si, GOSPOD, nikar ne molči,
Gospod, ne bodi daleč od mene!
23 Zbudi se, prebudi se za mojo pravico,
moj Bog in moj Gospod, za mojo pravdo.
24 Prisodi mi pravico po svoji pravičnosti, GOSPOD moj Bog,
naj se ne veselijo nad mano.
25 Naj ne pravijo v svojem srcu: »Ah! Naša duša!«
Naj ne pravijo: »Pa smo ga pogoltnili!«
26 Naj bodo osramočeni, naj se sramujejo vsi skupaj,
tisti, ki se veselijo moje nesreče.
Naj se ogrnejo s sramoto in zasramovanjem,
kateri se povzdigujejo nadme.
27 Vriskali in veselili se bodo,
kateri imajo veselje nad mojim opravičenjem;
vedno bodo govorili: »Velik je GOSPOD,
ki ima veselje nad srečo svojega služabnika.«
28 Potem bo moj jezik oznanjal tvojo pravičnost,
ves dan tvojo hvalo.

Slovenski standardni prevod, © 1996, 1997 Svetopisemska družba Slovenije

Kupi Sveto pismo v obliki e-knjige ali si naloži brezplačno svetopisemsko literaturo!

Pobuda za redno branje Svetega pisma
Berem
Besedo
Nova zaveza v sodobnem jeziku. Brezplačno na voljo v elektronskih formatih.
Življenje
z Jezusom
Zadnja sprememba programa:  11.1.2019, do zdaj izpisanih odlomkov: 48.346.429, danes: 33.456
Čas izvajanja programa: 0.06s