|
Žena v Betaniji mazili Jezusa
12
1 Šest dni pred pasho je Jezus prišel v Betanijo, kjer je bil Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih.
2 Tam so mu pripravili večerjo; Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi.
3 Tedaj je Marija vzela funt dragocenega dišavnega olja iz pristne narde, mazilila Jezusu noge in mu noge obrisala s svojimi lasmi. Hiša se je napolnila z vonjem po dišavnem olju.
4 Juda Iškarijot, eden izmed njegovih učencev, ki ga je pozneje izdal, je rekel:
5 »Zakaj tega olja ne bi prodali za tristo denarijev in te dali ubogim?«
6 Tega pa ni rekel, ker bi skrbel za uboge, ampak ker je bil tat; imel je namreč denarnico in si je prilaščal, kar so dajali vanjo.
7 Jezus je rekel: »Pusti jo, naj ga prihrani za moj pogrebni dan.
8 Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.«
Zarota zoper Lazarja
9 Velika množica Judov je izvedela, da je tam, in ni prišla le zaradi Jezusa, ampak da bi videla tudi Lazarja, katerega je obudil od mrtvih.
10 Véliki duhovniki pa so sklenili umoriti tudi Lazarja,
11 ker se je zaradi njega veliko Judov ločilo od njih in verovalo v Jezusa.
Slovesni prihod v Jeruzalem
12 Drugi dan je velika množica, ki je prišla na praznik, slišala, da Jezus prihaja v Jeruzalem.
13 Vzeli so palmove veje, mu šli naproti in vzklikali:
»Hozána!
Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu!
In Izraelov kralj!«
14 Jezus je našel oslička in sédel nanj, kakor je pisano:
15 Ne boj se, sionska hči!
Glej, tvoj kralj prihaja,
sedeč na osličjem mladiču.
16 Njegovi učenci sprva tega niso razumeli. Ko pa je bil Jezus poveličan, so se spomnili, da je bilo to pisano o njem in da so mu to storili.
17 Množica, ki je bila pri njem, ko je poklical Lazarja iz groba in ga obudil od mrtvih, je torej pričala zanj.
18 Zato mu je množica tudi prišla naproti, ker so slišali, da je naredil to znamenje.
19 Farizeji pa so govorili med seboj: »Vidite, da nič ne dosežete. Glejte, vse je odšlo za njim.«
Grki želijo videti Jezusa
20 Med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, je bilo tudi nekaj Grkov.
21 Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.«
22 Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala.
23 Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča.
24 Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.
25 Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje.
26 Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«
Sin človekov mora biti povzdignjen
27 »Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro.
28 Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.«
29 Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govoril.«
30 Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas.
31 Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan ven,
32 in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.«
33 To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl.
34 Množica mu je odgovorila: »Mi smo slišali iz Postave, da Mesija ostane vekomaj; kako torej lahko rečeš, da mora biti Sin človekov povzdignjen? Kdo je ta Sin človekov?«
35 Jezus jim je rekel: »Le še malo časa je luč med vami. Hodíte, dokler imate luč, da vas ne zajame tema. Kdor hodi v temi, ne ve, kam gre.
36 Dokler imate luč, verujte v luč, da postanete sinovi luči.«
Neverni Judje
To jim je Jezus povedal in odšel ter se skril pred njimi.
37 Čeprav je vpričo njih storil toliko znamenj, niso verovali vanj,
38 da se je izpolnila beseda, ki jo je izrekel prerok Izaija:
Gospod, kdo je veroval našemu oznanjevanju,
in Gospodova roka, komu se je razodela?
39 Verovati niso mogli zato, ker je, kakor je Izaija dejal na drugem mestu,
40 oslepil njihove oči
in zakrknil njihovo srce,
da ne bi z očmi videli,
da ne bi v srcu razumeli in se spreobrnili
in da bi jih jaz ne ozdravil.
41 To je povedal Izaija, ker je videl njegovo slavo in je spregovoril o njem.
42 Vendar jih je bilo tudi med voditelji mnogo, ki so začeli verovati vanj, toda zaradi farizejev tega niso priznavali, da jih ne bi izobčili iz shodnice.
43 Bolj so namreč ljubili človeško slavo kakor Božjo slavo.
Sodila bo Jezusova beseda
44 Jezus je zaklical in rekel: »Kdor veruje vame, ne veruje vame, temveč v tistega, ki me je poslal.
45 Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal.
46 Jaz sem prišel kot luč na svet, da nihče, kdor veruje vame, ne ostane v temi.
47 Če kdo sliši moje besede in se po njih ne ravna, ga ne sodim jaz, ker nisem prišel, da bi svet sodil, ampak da bi ga rešil.
48 Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; beseda, ki sem jo govoril, ta ga bo sodila poslednji dan.
49 Kajti nisem govoril sam od sebe, temveč Oče, ki me je poslal, mi je zapovedal, kaj naj rečem in kaj naj govorim,
50 in vem, da je njegova zapoved večno življenje. Kar torej jaz govorim, govorim tako, kakor mi je povedal Oče.«
|