17 Po Jojadájevi smrti so prišli Judovi višji uradniki in se kralju vdano poklonili. Tedaj jih je kralj začel poslušati. 18 In zapustili so hišo Gospoda, Boga svojih očetov, in služili ašeram in malikom. Gnev je prišel nad Juda in Jeruzalem zaradi te njihove krivde. 19 Vendar je pošiljal mednje preroke, da bi jih spet vrnili h Gospodu. Pričevali so proti njim, a niso poslušali.

20 Tedaj je Božji duh navdal Zaharija, sina duhovnika Jojadája; stopil je pred ljudstvo in jim rekel: »Tako govori Bog: Zakaj prestopate Gospodove zapovedi? Ne boste imeli uspeha. Ker ste zapustili Gospoda, je tudi on vas zapustil.« 21 A zarotili so se proti njemu in ga na kraljevo povelje obsuli s kamenjem v dvoru Gospodove hiše. 22 Kralj Joáš se ni spominjal dobrote, ki mu jo je izkazal Zaharijev oče Jojadá, temveč je ubil njegovega sina. Ko je ta umiral, je rekel: »Gospod naj vidi in povrne!«

23 Ko se je izteklo leto, je arámska vojska krenila proti Joášu. Prišli so v Juda in v Jeruzalem in pokončali med ljudstvom vse višje uradnike ljudstva, ves njihov plen pa poslali kralju v Damask. 24 Čeprav je arámska vojska prišla z malo možmi, jim je Gospod dal v roke zelo veliko vojsko, ker so zapustili Gospoda, Boga svojih očetov. Tako so kaznovali Joáša.

25 Ko so odšli od njega – pustili so ga hudo ranjenega – sta se njegova služabnika zarotila proti njemu zavoljo krvi sinu duhovnika Jojadája in ga ubila v postelji. Tako je umrl. Pokopali so ga v Davidovem mestu, vendar ga niso pokopali v kraljevih grobovih.