4 A še tisto noč se je Natánu zgodila
Gospodova beseda, rekoč:
5 »Pojdi in povej mojemu služabniku Davidu: Tako govori
Gospod: Mi boš mar ti zidal hišo za stanovanje?
6 Saj nisem prebival v hiši od dne, ko sem Izraelove sinove izpeljal iz Egipta, do tega dne, temveč sem hodil z njimi v šotoru in prebivališču.
7 Kjer koli sem hodil med vsemi Izraelovimi sinovi, sem mar rekel kateremu izmed Izraelovih rodovnih poglavarjev,
Ali Izraelovih rodov.
ki sem jih postavil za pastirje svojega ljudstva Izraela: ›Zakaj mi niste postavili cedrove hiše?‹
8 Zdaj torej tako povej mojemu služabniku Davidu: Tako govori
Gospod nad vojskami: Jaz sem te vzel s pašnika izza drobnice, da bi bil vladar mojemu ljudstvu Izraelu.
9 Bil sem s teboj, kjer koli si hodil, in sem iztrebil pred teboj vse tvoje sovražnike. Naredil ti bom veliko ime, ki bo enako imenu velikašev na zemlji.
10 Določil bom kraj svojemu ljudstvu Izraelu in ga zasadil vanj, da bo prebivalo na svojem in se mu ne bo treba več bati in ga krivičneži ne bodo več stiskali kakor nekdaj,
11 od dneva, ko sem postavil sodnike čez svoje ljudstvo Izraela. Naklonil ti bom mir
Db. počitek.
pred vsemi tvojimi sovražniki.
Gospod ti oznanja, da ti bo
Gospod naredil hišo.
12 Ko se ti dopolnijo dnevi in boš legel k svojim očetom, bom povzdignil tvojega potomca, ki bo izšel iz tvojega telesa, in bom utrdil njegovo kraljestvo.
13 Ta bo sezidal hišo mojemu imenu in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke.
14 Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Če se pregreši, ga bom kaznoval s človeško šibo in z udarci človeških sinov.
15 A svoje milosti mu ne bom odtegnil, kakor sem jo odtegnil Savlu, ki sem ga odstranil pred teboj.
16 Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke in tvoj prestol bo utrjen na veke.«
