1 Apostoli in bratje, ki so prebivali v Judeji, so slišali, da so tudi pogani sprejeli Božjo besedo.
2 Ko je Peter prišel v Jeruzalem, so se tisti, ki so bili iz obreze, z njim prepirali.
3 Rekli so mu: »Šel si k neobrezanim in jedel z njimi.«
4 Peter pa jim je začel razlagati vse po vrsti.
5 »Bil sem v mestu Jopi in molil. Tedaj sem v zamaknjenju videl prikazen: posodo, podobno velikemu platnenemu prtu, ki se je s štirimi vogali spuščala iz neba in prišla prav do mene.
6 Pogledal sem vanjo in videl štirinožne zemeljske živali, zveri, laznino in ptice neba.
7 Zaslišal sem tudi glas, ki mi je govoril: ›Vstani, Peter, zakolji in jej!‹
8 Odvrnil sem: ›Ne, Gospod! Še nikdar ni v moja usta prišlo nič omadeževanega in nečistega.‹
9 Glas z neba pa je spet odgovoril: ›Kar je Bog očistil, tega ne imenuj nečisto!‹
10 To se je zgodilo še tretjič, nato pa se je vse dvignilo nazaj v nebo.
11 In glej, nenadoma so stali trije možje pred hišo, v kateri smo se mudili; bili so poslani k meni iz Cezareje.
12 Duh mi je rekel, naj grem brez pomisleka z njimi.
Ali naj grem z njimi, ne da bi delal razlike.
Z mano je šlo tudi teh šest bratov in stopili smo v hišo tistega človeka.
13 Povedal je, kako je videl angela, ki se je ustavil v njegovi hiši in rekel: ›Pošlji v Jopo, da ti pripeljejo Simona, ki se imenuje Peter!
14 Ta ti bo govoril besede, po katerih boste odrešeni ti in vsa tvoja hiša.‹
15 Ko sem začel govoriti, je prišel nadnje Sveti Duh, kakor je prišel ob začetku nad nas.
16 Spomnil sem se Gospodove besede, kako je rekel: ›Janez je krščeval v vodi,
Ali z vodo.
vi pa boste krščeni
Tj. potopljeni, zaliti.
v Svetem Duhu.‹
Ali s Svetim Duhom.
17 Torej jim je Bog dal isti dar kakor nam, potem ko so začeli verovati v Gospoda Jezusa Kristusa. Kdo sem jaz, da bi mogel Bogu nasprotovati?«
18 Ko so to slišali, so se pomirili in slavili Boga z besedami: »Torej je Bog tudi poganom podelil spreobrnjenje, ki vodi v življenje!«
