|
8 Daniel si je vzel k srcu, da se ne bo omadeževal ne z jedjo ne z vinom kralja, katerega je ta pil. Prosil je torej kneza evnuhov, da se mu ne bi bilo treba omadeževati.
9 Bog je naredil, da je Daniel pred knezom evnuhov našel naklonjenost in usmiljenje.
10 Tedaj je knez evnuhov rekel Danielu: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti če bo videl, da so vaši obrazi bolj medli od drugih mladeničev vaše starosti, boste vi krivi, če bo moja glava zapadla kralju.«
11 Tedaj je Daniel rekel stražniku, ki ga je knez evnuhov postavil nad Daniela, Hananjája, Mišaéla in Azarjája:
12 »Poskusi, prosim, deset dni s svojimi služabniki. Naj nam dajejo jesti sočivja in piti vode.
13 Potem naj si ogledajo pred teboj naše obraze in obraze mladeničev, ki uživajo kraljevo jed; in kakor boš videl, takó stori s svojimi služabniki.«
14 Poslušal jih je v tej stvari in jih preizkušal deset dni.
15 Na koncu desetih dni so bili njihovi obrazi videti lepši in bolj rejeni od vseh mladeničev, ki so uživali kraljevo jed.
16 Tako jim je stražnik odvzel jed in vino, ki naj bi ga pili, in jim dajal le sočivja.
Daniel in tovariši v kraljevi službi
17 Bog je dal tem štirim mladeničem znanje in razumnost v vsem pismenstvu in modrosti. Daniel je bil povrhu še izveden v videnjih in sanjah.
18 Ob koncu dni, za katere je kralj rekel, naj jih pripeljejo, jih je knez evnuhov pripeljal pred Nebukadnezarja.
19 Kralj je govoril z njimi in ni jih bilo najti med vsemi, kakor so bili Daniel, Hananjá, Mišaél in Azarjá; in so stopili pred kralja.
20 Kralj je ugotovil pri njih, da v vseh rečeh v modrosti in v razumnosti, ki jo je iskal pri njih, desetkrat prekašajo vse čarovnike in vedeževalce, ki so bili po vsem njegovem kraljestvu.
|
