|
2 Daniel je spregovoril in rekel: Videl sem v svojem videnju ponoči; in glej, štirje vetrovi neba so razburkali veliko morje.
3 Štiri velike zveri so prihajale iz morja, različne druga od druge.
4 Prva je bila kakor lev in je imela orlove peruti. Gledal sem in medtem so bile njene peruti izpuljene. Vzdignila se je s tal in stala na nogah kakor človek in dano ji je bilo človeško srce.
5 In glej, druga zver, drugačna, podobna medvedu; po eni strani se je zravnala in je imela troje reber v svojih ustih med svojimi zobmi. Bilo ji je rečeno: Vstani, pojej veliko mesa!
6 Nato sem videl, in glej, naslednja zver, bila je kakor panter, imela je štiri ptičje peruti na hrbtu. Zver je imela štiri glave in dana ji je bila oblast.
7 Dalje sem gledal v svojih nočnih videnjih, in glej, četrta zver, grozotna in strašna in zelo močna. Imela je mogočne železne zobe. Žrla je in drobila, kar pa je ostalo, je pomendrala s svojimi nogami. Razlikovala se je od vseh zveri pred njo in je imela deset rogov.
8 Opazoval sem rogove in glej, pognal je med temi drug, majhen rog. Trije od prejšnjih rogov so bili pred njim izdrti. In glej, na tem rogu so bile oči kakor človeške oči in usta, ki so govorila drzne reči.
Božja sodba
9 Videl sem:
Takrat so bili povzdignjeni prestoli
in Staroletni  Db. Pomaknjeni v dnevih ali Priletni; podobno v v. 13.22. se je usedel.
Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg
in lasje na njegovi glavi kakor čista volna.
Njegov prestol so bili ognjeni plameni
in njegova kolesa goreč ogenj.
10 Ognjena reka je tekla
in se izlivala pred njim.
Tisočkrat tisoči so mu stregli
in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim.
Sodni dvor je sedel
in knjige so se odprle.
11 Gledal sem tedaj zaradi hrupa drznih besed, ki jih je rog govoril. Gledal sem, dokler ni bila zver umorjena, njeno truplo uničeno in izročeno požigu ognja.
12 Tudi drugim zverem je bila oblast odvzeta, dolgost njihovega življenja pa jim je bila dana do določenega časa in do določene dobe.
Sin človekov
13 V nočnih videnjih sem gledal:
Glej, skupaj z oblaki neba Septuaginta na oblakih neba.
je prihajal nekdo kakor sin človekov; Db. sin človeštva, tj. posamezni človek.
dospel je do Staroletnega
in privedli so ga predenj.
14 Njemu je bila dana oblast,
čast in kraljestvo,
in vsa ljudstva, narodi in jeziki
so mu služili.
Njegova oblast je večna oblast,
ki ne preide,
in njegovo kraljestvo,
ki ne bo uničeno.
|
