31 »Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično; 32 drug je, ki pričuje o meni, in vem, da je pričevanje, s katerim pričuje o meni, resnično. 33 Vi ste napotili poslance k Janezu in pričeval je za resnico. 34 Jaz pa ne jemljem pričevanja od človeka, ampak to pripovedujem zato, da bi se vi rešili. 35 On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči. 36 Jaz imam pričevanje, ki je večje kakor Janezovo: dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih opravljam, pričajo o meni, da me je poslal Oče. 37 In tudi Oče, ki me je poslal, on je pričeval o meni: vendar vi niste nikoli slišali njegovega glasu ne videli njegovega lika. 38 In tudi nimate njegove besede, ki bi ostajala v vas, ker ne verujete tistemu, ki ga je on poslal. 39 Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni. 40 Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.

41 Ne sprejemam slave od ljudi; 42 sicer pa vas poznam: v vas ni Božje ljubezni. 43 Prišel sem v imenu svojega Očeta in me ne sprejmete. Če pride kdo drug v svojem imenu, ga boste sprejeli. 44 Kako bi mogli verovati vi, ki sprejemate slavo drug od drugega in ne iščete slave od edinega Boga? 45 Ne mislite, da vas bom jaz tožil pri Očetu; vaš tožnik je Mojzes, v katerega upate. 46 Če bi namreč verjeli Mojzesu, bi verjeli tudi meni, saj je pisal o meni. 47 Če pa ne verjamete njegovim spisom, kako boste verjeli mojim besedam?«