|
O molitvi
11
1 Nekoč je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih učencev dejal: »Gospod, naúči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence.«
2 Rekel jim je: »Kadar molite, recite:
Oče!  Različica Oče naš, ki si v nebesih. Posvečeno bodi tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo. Različica Naj pride na nas tvoj Sveti Duh in nas očisti; nekateri rkp. dodajajo Zgôdi se tvoja volja / kakor v nebesih tako na zemlji.
3 Naš vsakdanji Ali bitnostni ali za življenje potrebni ali jutrišnji ali današnji. kruh nam dajaj od dne do dne
4 in odpústi nam naše grehe,
saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan,
in ne vpelji nas v skušnjavo!« Ali ne daj, da pademo v skušnjavo; nekateri rkp. dodajajo temveč reši nas hudega (ali hudiča).
5 In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo prišel opolnoči k njemu in mu rekel: ›Prijatelj, posodi mi tri hlebe kruha,
6 kajti k meni je s potovanja prišel prijatelj in mu nimam s čim postreči,‹
7 in mu bo oni znotraj odgovoril: ›Ne nadleguj me! Vrata so že zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.‹
8 Povem vam: Če ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadležnosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.
9 Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!
10 Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.
11 Ali je med vami oče, ki bo dal svojemu sinu kačo, če ga bo prosil za ribo? Nekateri rkp. dodajajo ali mu bo dal kamen za kruh.
12 Ali mu bo dal škorpijona, če ga bo prosil za jajce?
13 Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«
|
