1 Kako samotno je ostalo mesto,

ki je bilo polno ljudstva!

Vdovi je podobno –

prej oblastno med narodi,

kneginja med pokrajinami,

sedaj plačuje davek!

2 Joka in joka po noči

in solze ji teko po licih;

nihče je ne tolaži

izmed vseh ljubiteljev njenih;

vsi prijatelji njeni so se ji izneverili,

postali so ji sovražniki.

3 Juda je šel v pregnanstvo zaradi stiske

in velike sužnosti:

prebiva med pogani,

pokoja ni našel;

vsi preganjalci njegovi so ga dohiteli

v tesnobi.

4 Pota na Sion žalujejo,

ker nihče ne pride na praznovanje;

vsa vrata njena so zapuščena,

duhovniki njeni zdihujejo;

device njene so žalostne

in sama je v bridkosti.

5 Zatiralci njeni so ji postali glava,

sovražniki njeni živé mirno;

kajti Gospod jo je užalil

zavoljo obilosti pregreh njenih;

otročiči njeni gredo v sužnost

vpričo zatiralca.