|
32
1 In zgodaj zjutraj vstane Laban in poljubi sine svoje in hčeri svoji in jih blagoslovi; in Laban odide ter se vrne v svoj kraj.
2 Jakob pa gre dalje svojim potem, in naproti mu pridejo angeli Božji.
3 In Jakob reče, ko jih je videl: Tabor vojske Božje je to; zato je imenoval tisti kraj Mahanaim  T. j. dvojni tabor. .
4 In Jakob pošlje poročnike pred seboj do Ezava, brata svojega, v pokrajino Seirsko, poljano Edomsko,
5 in jim naroči, govoreč: Tako porečete gospodu mojemu Ezavu: Tako pravi hlapec tvoj Jakob: Pri Labanu sem živel kot tujec in bival do sedaj.
6 Imam pa volov in oslov, čred, hlapcev in dekel, zato sem poslal poročat to gospodu svojemu, da najdem milost v tvojih očeh.
7 In poročniki so se vrnili k Jakobu, govoreč: Prišli smo k bratu tvojemu, ki ti gre tudi naproti in štiristo mož z njim.
8 In Jakob se silno zboji, in bil je zbegan; in razdeli ljudstvo, ki je bilo z njim, in črede in goveda in velblode v dve krdeli.
9 Dejal je namreč: Če napade Ezav eno krdelo ter je pobije, bo vsaj krdelo, ki ostane, moglo pobegniti.
10 In reče Jakob: O Bog očeta mojega Abrahama in Bog očeta mojega Izaka, Gospod, ki si mi velel: Vrni se v deželo svojo in k sorodovini svoji, in obsujem te z dobrim.
11 Nevreden sem vseh milosti in vse zvestobe, ki si jo izkazal hlapcu svojemu; kajti samo s palico svojo sem prekoračil ta Jordan, sedaj pa sem gospodar dveh krdel.
12 Otmi me, prosim, iz brata mojega roke, iz Ezava roke, zakaj bojim se ga, da ne pride in me pobije, matere z otroki.
13  Saj si rekel: Obsujem te z dobrotami in seme tvoje naredim kakor morski pesek, ki ga od množine ni mogoče sešteti.
14 In prenoči ondi tisto noč; in vzame od imetka, ki mu je prišel v roko, da ponudi v dar Ezavu, bratu svojemu:
15 dvesto koz z dvajsetimi kozliči, dvesto ovac z dvajsetimi jagnjeti,
16 trideset molznih velblodov z njih mladiči, štirideset krav in deset juncev, oslic dvajset z desetimi osliči.
17 In da jih v roko hlapcem svojim, vsako čredo posebej, in ukaže hlapcem svojim: Idite pred menoj in pustite presledek med eno čredo in drugo.
18 In ukaže prvemu, rekoč: Ko te sreča Ezav, brat moj, in te vpraša, rekoč: Čigav si? in kam greš? in čigavo je tisto pred teboj?
19 tedaj porečeš: Hlapca tvojega, Jakoba. To je darilo, poslano gospodu mojemu Ezavu; in glej, tudi on sam gre za nami.
20 Isto ukaže tudi drugemu in tretjemu in vsem, ki so spremljali črede, govoreč: Tako ogovorite Ezava, ko ga srečate;
21 a porečete tudi: Glej, Jakob, hlapec tvoj, gre za nami. Rekel je namreč: Potolažim obličje njegovo s tem darilom, ki gre pred menoj, in potem zagledam obličje njegovo, morda me prijazno sprejme.
22 In šlo je tisto darilo pred njim; on pa je prenočil to noč v šotorišču.
23 In vstane še to noč ter vzame dve ženi svoji z dvema deklama svojima in enajst otrok svojih, in prebrede brod Jabok.
24 In ko jih je vzel in spravil čez reko, prevede tudi vse, kar je imel.
25 In Jakob je ostal sam; in mož se je boril z njim, dokler je vstala zarja.
26 In ko je videl, da ga ne zmore, ga udari v kolkov sklep; in Jakobu se je izmaknil kolkov sklep, ko se je boril z njim.
27 In veli: Pusti me, kajti zarja že vzhaja! Jakob pa reče: Ne pustim te, razen če me blagosloviš.
28 In mu reče: Katero je ime tvoje? On pa reče: Jakob.
29 Nato veli: Ne Jakob se bo imenovalo ime tvoje, ampak Izrael T. j. borilec z Bogom. : zakaj boril si se z Bogom in z ljudmi, in si zmagal.
30 Jakob pa vpraša in reče: Povej, prosim, ime svoje. On pa veli: Čemu pa poprašuješ po mojem imenu? In ondi ga je blagoslovil.
31 Zato je Jakob imenoval ime tistega kraja Penuel T. j. obličje Božje. : zakaj Boga sem videl z obličjem v obličje, in oteta je bila duša moja.
32 Izšlo pa mu je sonce, ko je prešel Penuel, in hramal je od kolka svojega.
33 Zato sinovi Izraelovi ne jedo do tega dne živčne kite, ki je na kolkovem sklepu, ker je udaril Jakobov kolkov sklep, živčno kito na kolku.
|
