21 In Gospod zaduha tisti duh prijetni, in reče Gospod v srcu svojem: Ne bodem več preklel zemlje zaradi človeka; zakaj misel srca človekovega je huda od mladosti njegove; in ne udarim več vsega, kar živi, kakor sem storil.
22 Dokler bode zemlja, ne preneha setev in žetev, ne mraz in vročina, ne leto in zima, ne dan in noč.
