1 Bila je pa po vsej zemlji ena govorica, iste besede. 2 Zgodi se pa, ko so potovali od jutra, da so našli ravnino v deželi Sinearski, ter so se nastanili tam. 3 In rekli so drug drugemu: Dejte, naredimo opeko in jo izžgimo z ognjem! In bila jim je opeka za kamenje in zemeljska smola namesto malte. 4 In rekli so: Dejte, zgradimo si mesto in stolp, ki mu vrh bodi do neba, in naredimo si ime, da se morda ne razkropimo po vsej zemlji. 5 Ali Gospod pride doli pogledat mesto in stolp, ki so ga gradili otroci človeški. 6 In reče Gospod: Glej, ljudstvo je eno in vsem je edina govorica, in to je samo začetek njih dela; sedaj pa se jim ne zabrani nič, kar so sklenili storiti. 7 Dejte, pojdimo doli in zmešajmo jim tam njih govorico, da ne bodo umeli drug drugega govorice. 8 Tako jih je razkropil Gospod odtod po vsej zemlji, in nehali so graditi tisto mesto. 9 Zato so imenovali ime njegovo Babel, ker je bil tam Gospod zmedel vse zemlje govorico, in odtod jih je Gospod razkropil po vsej zemlji.