28
1 Zgodi se pa v tem času, da skličejo Filistejci bojne trume svoje na vojsko, da se bojujejo z Izraelom. In Ahis veli Davidu: Vedi za gotovo, da pojdeš z mano na vojsko, ti in moštvo tvoje.
2 In David reče Ahisu: Potem tudi zveš, kaj stori hlapec tvoj. Ahis pa reče Davidu: Zato te postavim za varuha glave svoje vse svoje žive dni.
3  Samuel pa je bil umrl, in ves Izrael je žaloval po njem. In pokopali so ga v Rami, v mestu njegovem. Savel pa je bil odpravil iz dežele rotilce mrtvih in vražarje.
4 Ko se torej zbero Filistejci ter pridejo in se utabore v Sunemu, zbere tudi Savel vse Izraelce, in utabore se na Gilboi.
5 In ko vidi Savel tabor Filistejcev, se zboji in srce mu obupa.
6  In Savel je vprašal za svet Gospoda, a Gospod mu ni odgovoril ne po sanjah, ne po Urimu, ne po prerokih.
7 Tedaj veli Savel hlapcem svojim: Poiščite mi ženo, ki se peča z rotenjem mrtvih, da bi šel k njej in jo vprašal. In hlapci njegovi mu reko: Glej, v Endoru je žena, ki je rotilka mrtvih.
8 In Savel se preobleče za drugo osebo in gre tja, in dva moža z njim; in pridejo po noči k ženi. In on reče: Vedežuj mi, prosim, po duhu mrtvega in pripelji mi gori, kogar ti bom imenoval.
9 In žena mu reče: Glej, ti veš, kar je storil Savel, kako je potrebil iz dežele rotilce duhov in vražarje; zakaj pa nastavljaš zanko duši moji, da me spraviš v smrt?
10 In Savel ji priseže pri Gospodu, rekoč: Kakor res Gospod živi, za to te ne zadene nobena kazen!
11 Nato vpraša žena: Koga naj ti pripeljem gori? On reče: Pripelji mi Samuela!
12 In ko žena zagleda Samuela, zavpije z močnim glasom, in reče Savlu: Zakaj si me prekanil? ker ti si Savel!
13 In kralj ji reče: Ne boj se! Kaj vidiš? Žena odgovori Savlu: Vidim boga stopati gori iz zemlje.
14 On jo vpraša: Kakšna je njegova podoba? Ona reče: Star mož prihaja gori, ogrnjen s plaščem. In Savel zazna, da je Samuel, in se skloni z obličjem k tlom in stori poklon.
15 In Samuel reče Savlu: Zakaj me vznemirjaš s tem, da me kličeš gori? In Savel odgovori: V stiski sem veliki, kajti Filistejci se vojskujejo z menoj, in Bog me je zapustil in mi ne odgovarja več, ne po prerokih, ne po sanjah; zato sem dal poklicati tebe, da mi oznaniš, kaj naj storim.
16 Samuel reče: Čemu pa vprašuješ mene, ker te je Gospod zapustil in je postal tvoj nasprotnik?
17  In Gospod je storil zase, kakor je po meni govoril, in Gospod je odtrgal kraljestvo iz roke tvoje in ga je dal bližnjiku tvojemu, Davidu.
18  Ker nisi poslušal glasu Gospodovega in nisi izvršil silne jeze njegove nad Amalekom, zato ti je takole storil Gospod sedaj.
19 Vrhutega bo dal Gospod Izraela s teboj vred v roko Filistejcem, in jutri bodeš ti in sinovi tvoji pri meni; tudi vojsko Izraelovo da Gospod Filistejcem v roke.
20 Tedaj pade Savel naglo na tla, kakor je bil dolg, kajti silno se je prestrašil zaradi Samuelovih besed, in ni bilo nič moči več v njem, zakaj zaužil ni kruha cel dan in celo noč.
21 In tista žena pristopi k Savlu in, videč, da je zelo preplašen, mu reče: Glej, dekla tvoja je poslušala glas tvoj, in izpostavila sem nevarnosti življenje svoje, poslušajoč besede tvoje, ki si mi jih govoril.
22 Sedaj pa poslušaj tudi ti, prosim, dekle svoje glas: predložim ti grižljaj kruha, in jej, da si opomoreš, ko pojdeš svojo pot.
23 On pa se brani in reče: Nočem jesti. Ali hlapca njegova s tisto ženo vred ga silita, in poslušal je njih glas. In vstane s tal in sede na posteljo.
24 Žena pa je imela v hiši pitano tele, in hitro ga zakolje, in vzame moke in jo zamesi in speče opresnike.
25 Potem prinese pred Savla in njegova hlapca, in jedli so. Nato vstanejo in odidejo še tisto noč.
|