1 Deček Samuel pa je služil Gospodu pred Elijem. In beseda Gospodova je bila redka v tistih dneh, prikazen se ni ponavljala. 2 In zgodi se v tistem času, ko je Eli ležal na svojem mestu – oči njegove pa so bile že slabotne, da ni videl – 3 in svetilnica Božja ni bila še ugasnjena, in Samuel je ležal ob svetišču Gospodovem, kjer je bila skrinja Božja, 4 da pokliče Gospod Samuela; in ta reče: Tu sem! 5 In teče k Eliju in reče: Tu sem, ker si me klical. On veli: Nisem klical; vrni se in spi! In je šel in legel. 6 In Gospod zopet kliče: Samuel! In Samuel vstane ter pride k Eliju in reče: Tu sem, ker si me klical. Ta veli: Nisem klical, sin moj, vrni se in spi! 7 Samuel pa še ni poznal Gospoda, in beseda Gospodova mu še ni bila razodeta. 8 In Gospod zopet kliče v tretje: Samuel! In vstane ter pride k Eliju in reče: Tu sem, ker si me klical. Tedaj spozna Eli, da je Gospod klical dečka. 9 Zato veli Eli Samuelu: Pojdi in spi! in če te še pokliče, reci: Govôri, Gospod, ker posluša hlapec tvoj. In Samuel odide in leže na svoje mesto. 10 In Gospod pride ter stoji in kliče kakor poprej: Samuel, Samuel! In Samuel reče: Govôri, ker posluša hlapec tvoj. 11 In Gospod reče Samuelu: Glej, jaz storim stvar v Izraelu, da bo zvenelo v obeh ušesih vsakemu, kdor bo slišal o njej. 12 Tisti dan uresničim proti Eliju vse, kar sem govoril o hiši njegovi; začnem to in dovršim. 13 Kajti povedal mu sem, da bom sodil hišo njegovo vekomaj zavoljo krivice, ki je vedel zanjo, da si spravljata sinova njegova prekletstvo nadse, pa jima ni zabranil. 14 In zato sem prisegel hiši Elijevi: Krivica hiše Elijeve se ne bo poravnala z žgalnimi in jedilnimi žrtvami na vekomaj!

15 In Samuel je ležal do jutra in je odprl vrata hiše Gospodove. Bal se pa je povedati prikazen Eliju. 16 Tedaj pokliče Eli Samuela, rekoč: Samuel, sin moj! On reče: Glej, tu sem! 17 In vpraša: Kaj je beseda, ki ti jo je govoril? Prosim, ne zamolči mi ničesar! Bog ti stôri to in ono, ako mi besede zamolčiš iz vsega, kar ti je govoril. 18 In Samuel mu pove vse do besede, ničesar mu ne zataji. Eli pa reče: Gospod je; naj stori, kar se mu vidi prav!

19 A Samuel je napredoval, in Gospod je bil z njim in ni pustil, da pade na zemljo ne ena besed njegovih. 20 In ves Izrael od Dana do Bersebe je spoznal, da je Samuel potrjen, da bodi prerok Gospodov. 21 In Gospod se je zopet prikazoval v Silu; kajti Gospod se je razodeval Samuelu v Silu po besedi Gospodovi.

In Izrael je šel v boj zoper Filistejce; in so se utaborili pri Eben-ezerju, Filistejci pa so se utaborili v Afeku. 2 In Filistejci so se bojno uvrstili zoper Izraela; in ko se je vnela bitka, je bil Izrael poražen pred Filistejci, in pobili so jih iz bojnih vrst na polju okoli štiri tisoč mož. 3 In ko se ljudstvo zbere v taboru, reko starešine Izraelovi: Zakaj nas je Gospod danes udaril pred Filistejci? Vzemimo k sebi iz Sila Gospodovo skrinjo zaveze, da pride med nas in nas reši roke sovražnikov naših. 4 In ljudstvo pošlje v Silo, in prineso odondod skrinjo zaveze Gospoda nad vojskami, ki stoluje nad kerubi; in dva sinova Elijeva, Ofni in Pinehas, sta bila tam s skrinjo zaveze Božje. 5 In ko je prišla skrinja zaveze Gospodove v tabor, je zaukal ves Izrael z močnim glasom, da je zemlja odmevala. 6 Ko pa Filistejci slišijo glas tega ukanja, vprašajo: Kaj pomeni glas takega močnega ukanja v taboru Hebrejcev? In zvedeli so, da je prišla skrinja Gospodova v tabor. 7 In Filistejci se zboje, kajti pravijo: Bog je prišel v tabor. In reko: Gorje nam! zakaj tega ni bilo včeraj in predvčerajšnjim. 8 Gorje nam! Kdo nas otme iz roke teh veličastnih bogov? To so bogovi, ki so udarili Egipt v puščavi z mnogoterimi šibami! 9 Trdni bodite in moški se držite, o Filistejci, da vam ne bo služiti Hebrejcem, kakor so oni služili vam; moški se držite in bojujte! 10 In bojevali so se Filistejci, in Izrael je bil premagan, in vsak je bežal v šotor svoj; in poboj je bil silno velik, ker je padlo iz Izraela trideset tisoč pešcev. 11 In skrinja Božja je bila vzeta, in dva sinova Elijeva, Ofni in Pinehas, sta poginila.

12 In tekel je neki Benjaminec iz bojnih vrst, in pride še ta dan v Silo. In raztrgal si je oblačilo in glavo posipal s prstjo. 13 In ko pride, glej, Eli sedi na stolu pri poti in pazi: kajti srce mu je bilo v strahu zavoljo skrinje Božje. In ko mož pride v mesto in oznani novico, zavpije vse mesto. 14 Ko pa Eli sliši glas vpitja, vpraša: Kakšen je to glasan šum? In mož hitro pristopi in pove Eliju. 15 Eli pa je bil osemindevetdeset let star, in oči so mu bile ugasnile, da ni mogel videti. 16 In mož reče Eliju: Jaz sem prišel iz vojske, in sicer sem pobegnil iz bitke danes. On pa vpraša: Kako se je godilo, sin moj? 17 In sporočnik odgovori in reče: Izrael je zbežal pred Filistejci, vrhutega je bil velik poboj med ljudstvom, tudi dva sinova tvoja, Ofni in Pinehas, sta mrtva, in skrinja Božja je vzeta! 18 Ko pa je oni imenoval skrinjo Božjo, pade Eli s stola znak pri vratih in si zlomi šijnjak in umre; kajti bil je star in težak mož. In on je sodil Izraela štirideset let.

19 Njegova snaha pa, žena Pinehasova, je bila noseča in je imela skoraj roditi. In ko zasliši vest, da je skrinja Božja vzeta in da je mrtev njen tast in njen mož, se sključi in porodi, kajti bolečine so jo prijele. 20 In ko se je bližala smrti, so rekle žene, ki so stale pri njej: Ne boj se, saj si rodila sina! A ona ni odgovorila ničesar in si srca ni utolažila; 21 in dete je imenovala Ikabod, rekoč: Slava je šla strani od Izraela – ker je bila vzeta skrinja Božja in zaradi njenega tasta in njenega moža. 22 In je dejala: Slava je šla strani od Izraela, ker je vzeta skrinja Božja.

1 Filistejci so pa vzeli skrinjo Božjo in jo donesli iz Eben-ezerja v Asdod. 2 In Filistejci vzemo skrinjo Božjo in jo prineso v hišo Dagonovo in jo postavijo poleg Dagona. 3 Ko pa Asdodci zgodaj zjutraj vstanejo, vidijo, da je Dagon padel z obrazom na tla pred skrinjo Gospodovo. In vzdignejo Dagona in ga zopet postavijo na mesto njegovo. 4 Toda ko zgodaj vstanejo drugo jutro, glej, Dagon je bil spet padel z obrazom na tla pred skrinjo Gospodovo; in glava Dagonova in obe pesti rok njegovih so bile odsekane na pragu, samo ribasti trup ga je bil ostal. 5 Zatorej ne stopajo duhovniki Dagonovi, ne drugi, kolikor jih hodi v hišo njegovo, na prag Dagonov v Asdodu do tega dne.

6 Roka Gospodova pa je bila težka nad Asdodci, in jih je trl ter jih udaril s tvori v Asdodu in po vsej okolici. 7 In ko so videli možje v Asdodu, da se jim tako godi, reko: Naj ne ostane skrinja Boga Izraelovega pri nas, kajti roka njegova je pretrda nad nami in nad našim bogom Dagonom! 8 In pošljejo in zbero k sebi vse kneze Filistejcev in reko: Kaj naj storimo s skrinjo Boga Izraelovega? Oni pa odgovore: Naj se prenese skrinja Boga Izraelovega v Gat! Prenesli so torej tja skrinjo Boga Izraelovega. 9 Zgodi se pa, potem ko so jo prenesli, da je bila roka Gospodova zoper mesto in je napravila silno veliko zmešnjavo, ker je udaril ljudi v mestu, od najmanjšega do največjega, da so se jim tvori izpustili. 10 Pošljejo torej skrinjo Božjo v Ekron. Ali ko pride skrinja Božja v Ekron, zavpijejo Ekronci in reko: Prinesli so skrinjo Boga Izraelovega k nam, da nas pogubi in ljudstvo naše. 11 Pošljejo torej in skličejo vse kneze Filistejcev in reko: Odpošljite skrinjo Boga Izraelovega, da se povrne na mesto svoje, da ne pogubi nas in ljudstva našega! Kajti smrtna zmešnjava je bila po vsem mestu; roka Božja je bila pretežka ondi. 12 In kateri niso umrli, so bili udarjeni s tvori; in vpitje iz mesta je šlo gori proti nebu.

1 In skrinja Gospodova je bila v kraju Filistejcev sedem mesecev. 2 In Filistejci pokličejo svoje duhovnike in vedeže in reko: Kaj naj storimo s skrinjo Gospodovo? Poučite nas, s čim naj jo pošljemo v njen kraj? 3 Oni odgovore: Ako hočete vrniti skrinjo Boga Izraelovega, ne pošljite je prazne, temveč vsekakor mu dajte daritev za krivdo; tedaj ozdravite in spoznate, zakaj se roka njegova ni umaknila od vas. 4 In vprašajo: Kaj bodi za krivdo daritev, ki mu jo naj damo? Oni reko: Pet zlatih tvorov in pet zlatih miši, po številu knezov filistejskih; zakaj ista nadloga je bila nad vami vsemi in nad vašimi knezi. 5 Naredite torej podobe tvorov svojih in podobe miši, ki so deželo vašo kazile, in dajte čast Bogu Izraelovemu; morda olajša roko svojo nad vami in nad vašim bogom in nad vašo zemljo. 6 Zakaj pa zakrkujete srce svoje, kakor so si ga Egipčani in Faraon zakrknili? Ko je Bog izkazal med njimi moč svojo, niso li pustili ljudstva, da je odšlo? 7 Sedaj pa si pripravite nov voz in vzemite dve doječi kravi, ki še nista nosili jarma, in vprezite kravi v voz, njiju teleti pa, ko pojdeta za njima, odpeljite domov. 8 In vzemite skrinjo Gospodovo in jo postavite na voz, zlate dragotine pa, ki mu jih daste v daritev za krivdo, denite v skrinjico ob njeni strani, in pošljite jo tja, da odide. 9 In glejte: če pojde po poti gori, proti svoji meji, k Betsemesu, je On nam storil vse tisto zlo veliko; ako pa ne, bomo vedeli, da nas ni njegova roka udarila, temveč po naključbi se nam je zgodilo.

10 In možje so storili tako; in vzamejo dve doječi kravi in ju vprežejo v voz, njiju teleti pa zaklenejo doma. 11 In skrinjo Gospodovo nalože na voz, tudi skrinjico z zlatimi mišmi in s podobami svojih tvorov. 12 In kravi sta krenili naravnost proti Betsemesu, po cesti, in sta šli in mukali in se nista umaknili ne na desno, ne na levo. In knezi Filistejcev so šli za njimi do meje Betsemesa. 13 Betsemeščani pa so ravno želi pšenico v dolini. In ko povzdignejo oči, ugledajo skrinjo in se razvesele, da jo vidijo. 14 Voz pa pride na njivo Jozueta Betsemeščana in se tam ustavi. In bil je ondi velik kamen; in razsekajo les od voza in darujejo kravi v žgalno daritev Gospodu. 15 Leviti pa so vzdignili skrinjo Gospodovo in skrinjico, ki je bila pri njej in v kateri so bile tiste zlate dragotine, in ju postavili na tisti veliki kamen; in ljudje iz Betsemesa so ta dan darovali žgalščine in klalščine Gospodu. 16 In ko je to videlo petero knezov filistejskih, se vrnejo v Ekron še tisti dan.

17 To pa so zlati tvori, ki so jih dali Filistejci v dar za krivdo Gospodu: za Asdod eden, za Gazo eden, za Askelon eden, za Gat eden, za Ekron eden. 18 In zlatih miši so dali po številu vseh mest Filistejcev, podložnih peterim knezom, za ograjena mesta in za vasi po deželi. In priča je tisti veliki kamen, na katerem so postavili skrinjo Gospodovo, do današnjega dne na njivi Jozueta Betsemeščana. 19 Udaril pa je nekatere betsemeške može, ker so gledali v skrinjo Gospodovo; udaril je namreč izmed ljudstva sedemdeset mož iz petdesettisoč mož. In žalovalo je ljudstvo, ker je bil Gospod napravil tako velik pomor v ljudstvu. 20 In betsemeški ljudje so dejali: Kdo more stati pred Gospodom, tem svetim Bogom? In h komu naj gre od nas? 21 In pošljejo sle prebivalcem v Kirjat-jearimu in sporoče: Filistejci so nazaj pripeljali skrinjo Gospodovo; pridite doli, vzemite jo gori k sebi!

2 In preminilo je od dne, ko je ostala skrinja v Kirjat-jearimu, dosti časa, da je bilo dvajset let; in vsa hiša Izraelova je žalovala za Gospodom. 3 In Samuel ogovori vso družino Izraelovo, rekoč: Ako se hočete iz vsega srca izpreobrniti h Gospodu, odpravite izmed sebe tuje bogove in Astarte in obrnite srce svoje h Gospodu in služite njemu samemu; in otme vas iz pesti Filistejcev. 4 Tedaj so sinovi Izraelovi odpravili izmed sebe Baale in Astarte, in so služili Gospodu samemu.

5 In Samuel veli: Skličite vsega Izraela v Micpo, in molil bom za vas Gospoda. 6 In ko so se zbrali v Micpi, so zajemali vodo in jo izlivali pred Gospodom, in so se postili tisti dan in priznavali: Grešili smo zoper Gospoda. In Samuel je sodil sinove Izraelove v Micpi. 7 Ko pa zaslišijo Filistejci, da so se zbrali sinovi Izraelovi v Micpi, odrinejo knezi Filistejcev gori proti Izraelu. Ko to slišijo sinovi Izraelovi, se zboje Filistejcev. 8 In reko sinovi Izraelovi Samuelu: Ne nehaj za nas vpiti h Gospodu, Bogu našemu, da nas reši roke Filistejcev! 9 In Samuel vzame jagnje od sesca ter celo daruje v žgalno žrtev za Izraela; in Samuel vpije h Gospodu zastran Izraela, in Gospod mu je odgovoril. 10 Ko je namreč Samuel daroval žgalno žrtev, se približajo Filistejci, da se vojskujejo z Izraelom, ali Gospod zagrmi tisti dan nad Filistejci z grmenjem velikim in jih zbega; in bili so poraženi pred Izraelom. 11 In možje Izraelovi pridejo iz Micpe ter pode Filistejce in jih pobijajo do kraja, ki je pod Betkarjem. 12 Tedaj vzame Samuel kamen in ga postavi med Micpo in Šenom ter mu da ime Eben-ezer, rekoč: Doslej nam je pomagal Gospod. 13 Tako so bili Filistejci ponižani, in niso prišli več v Izraelovo pokrajino. In roka Gospodova je bila zoper Filistejce vse Samuelove dni. 14 Tudi mesta, ki so jih bili vzeli Filistejci Izraelu, je dobil Izrael nazaj, od Ekrona do Gata; tudi njih pokrajine je otel Izrael iz roke Filistejcev. Bil pa je mir med Izraelom in Amorejci.

15 In Samuel je sodil Izraela vse svoje žive dni. 16 In hodeč vsako leto okrog, je postajal v Betelu, Gilgalu in Micpi, in je sodil Izraelu v vseh teh krajih. 17 Potem se je vračal v Ramo, zakaj ondi je bila hiša njegova, in ondi je sodil Izraelu, in ondi je zgradil oltar Gospodu.