1 Ko pa se je postaral Samuel, je postavil svoja sinova za sodnika Izraelu. 2 Ime prvencu njegovemu je bilo Joel, drugemu pa Abija: ta sta bila sodnika v Bersebi. 3 A sinova njegova nista hodila po njegovi poti, temveč sta se nagnila k lakomnosti in sta jemala darila in zavijala pravico. 4 Tedaj se zbero vsi starešine Izraelovi in pridejo k Samuelu v Ramo 5 in mu reko: Glej, ti si se postaral, in sinova tvoja ne hodita po tvojem potu: postavi nam torej kralja, da nas sodi, kakor imajo vsi narodi. 6 To pa se je hudo videlo Samuelu, da so rekli: Daj nam kralja, da nas sodi. In Samuel je molil h Gospodu. 7 A Gospod reče Samuelu: Poslušaj ljudstva glas v vsem, kar so ti govorili, zakaj niso zavrgli tebe, ampak mene, da ne bi jim bil kralj. 8 Tudi tebi delajo, kakor so vselej delali od dne, ko sem jih peljal iz Egipta, do tega dne, ko so me zapuščali in služili drugim bogovom. 9 Zdaj torej poslušaj njih glas; toda resno jim izpričaj njih napako in jim naznani pravico kralja, ki jim bo kraljeval.

10 In Samuel pove ljudstvu, ki je zahtevalo kralja, vse besede Gospodove 11 in reče: To bode pravica kralja, ki vam bo kraljeval: Jemal bo sinove vaše in si jih postavi, da so nad njegovimi vozovi in da so mu konjiki, in tekali bodo pred njegovimi vozovi; 12 in si jih postavi za tisočnike in petdesetnike in nekatere, da mu orjejo njive in spravljajo njegove letine ter da mu izgotavljajo bojno orožje in naprave za vozove. 13 Vaše hčere pa bo jemal, da mu bodo mazilarice, kuharice in kruharice. 14 Tudi bo jemal vaše najboljše njive, vinograde in oljske vrtove ter jih dajal svojim hlapcem. 15 Desetinil bo tudi vaše setve in vinograde in dajal dvornikom in hlapcem svojim. 16 In bo jemal vaše hlapce in dekle in najlepše mladeniče in osle vaše ter z njimi opravljal svoje delo. 17 Tudi črede vaše bo desetinil, in vi mu boste morali biti hlapci. 18 In tisti čas boste vpili zaradi kralja svojega, ki ste si ga izvolili, a Gospod vas tisti čas ne bo uslišal. 19 Ljudstvo pa se brani poslušati glas Samuelov, in reko: Kratko ne; temveč kralja hočemo imeti, 20 da bodemo tudi mi kakor vsi drugi narodi ter da nas sodi naš kralj in hodi pred nami in vodi boje naše. 21 In ko je Samuel slišal vse besede ljudstva, jih je povedal Gospodu na ušesa. 22 Gospod pa veli Samuelu: Poslušaj le njih glas in jim stôri kralja. In Samuel reče Izraelovim možem: Pojdite vsak v mesto svoje!

1 Bil pa je mož iz Benjamina, po imenu Kis, sin Abiela, sina Zerorja, sina Bekorata, sina Afija, sina enega Benjamincev, vrl junak. 2 In imel je sina z imenom Savla, mladega in lepega, in ni ga bilo med sinovi Izraelovimi lepšega od njega; za glavo je bil višji nego kdorkoli iz ljudstva. 3 Izgubile so se pa oslice Kisu, očetu Savlovemu. In Kis veli Savlu, sinu svojemu: Vzemi s sabo iz hlapcev enega ter vstani in pojdi iskat oslice. 4 In prehodi Efraimovo gorovje in gre dalje skozi pokrajino Saliso, a jih ne najdeta; nato prehodita pokrajino Salim, in ni jih bilo ondi, in potem prehodita deželo Benjamincev, a jih ne najdeta. 5 Ko prideta v Zufsko pokrajino, reče Savel hlapcu svojemu, ki je bil z njim: Pojdi, vrniva se domov, ker pusti oče moj iz misli oslice in bo skrbel za naju. 6 On pa mu reče: Poglej, prosim, v tem mestu je mož Božji, in njega čislajo visoko; vse, kar on pravi, se gotovo zgodi. Pojdiva torej tja; lahko nama pove pot, po kateri naj greva. 7 Nato reče Savel hlapcu svojemu: Ali, glej, če pojdeva, kaj prineseva tistemu možu? Kruh nama je pošel v torbah, in nimava daru, ki bi ga prinesla možu Božjemu. Kaj imava? 8 Hlapec spet odgovori Savlu in reče: Glej, imam četrtino srebrnega sekla pri sebi, to hočem dati možu Božjemu, da nama pove najino pot. 9 (Nekdaj so dejali v Izraelu, ko so šli Boga vprašat: Pojdite, naj gremo k vidcu! Kdor se zdaj imenuje prerok, se je namreč nekdaj imenoval videc.) 10 Tedaj veli Savel hlapcu svojemu: Prav si govoril. Na noge, da greva! In šla sta v mesto, kjer je bil mož Božji. 11 Ko gresta gori po strmini proti mestu, srečata dekleta, ki so šla ven vodo zajemat, in jih vprašata: Je li videc tukaj? 12 One jima odgovore in reko: Da, glej, pred teboj je; le híti, zakaj danes je prišel v mesto, ker ljudstvu je danes daritev opraviti na višavi. 13 Ko prideta v mesto, ga precej najdeta, preden pojde na višavo jest; zakaj ljudstvo ne bo jedlo, dokler on ne pride, ker on blagoslovi daritev; potem jedo, kateri so povabljeni. Pojdita torej tja gori, kajti prav zdaj se bosta na njega namerila. 14 Šla sta torej gori v mesto. In ko stopita v sredo mesta, glej, Samuel izide, njima naproti, in hoče iti na višavo.

15 Gospod pa je dan poprej, preden je bil prišel Savel, razodel Samuelu, rekoč: 16 Jutri ob tem času ti pošljem moža iz Benjaminove dežele, in njega pomazili za vojvodo ljudstvu mojemu Izraelu, da reši ljudstvo moje iz roke Filistejcev; kajti pogledal sem na ljudstvo svoje, ker njegovo vpitje je prišlo do mene. 17 In ko Samuel ugleda Savla, mu odgovori Gospod: Glej, to je mož, ki ti sem o njem povedal! Ta bo gospodoval ljudstvu mojemu. 18 V tem pristopi Savel k Samuelu med vrati in vpraša: Povej mi, prosim, kje je tu vidčeva hiša? 19 Samuel odgovori in reče: Jaz sem videc. Pojdi pred menoj na višavo, zakaj danes bosta jedla z mano, in zjutraj te odpustim, in karkoli je v tvojem srcu, ti povem. 20 A za oslice, ki so se ti izgubile pred tremi dnevi, nič zdaj ne skrbi, kajti našli so jih. A na koga meri vsa želja Izraelova? Ne li nate in na tvojega očeta vso hišo? 21 Savel odgovori in reče: Nisem li jaz Benjaminec, iz najmanjšega rodu v Izraelu? in rodovina moja je najmanjša vseh rodovin Benjaminovega rodu. Zakaj mi takole govoriš? 22 Samuel pa vzame Savla in hlapca njegovega in ju pelje v dvorano in ju posadi odzgoraj med povabljence, katerih je bilo okoli trideset mož. 23 In Samuel veli kuharju: Daj sem tisti kos, ki sem ti ga dal in velel, da ga pri sebi ohraniš. 24 Tedaj prinese kuhar stegno in kar se ga je držalo ter položi to pred Savla. In Samuel reče: Glej, to smo prihranili, vzemi predse in jej; kajti za določeni čas se je ohranilo zate, ker sem rekel: Ljudstva sem povabil. In Savel je jedel s Samuelom tisti dan. 25 In ko so prišli doli z višave v mesto, je govoril s Savlom na strehi. 26 In zjutraj zgodaj vstaneta. In ko zora vzhaja, pokliče Samuel Savla na strehi, rekoč: Vstani, da te spremim. In Savel vstane, in gresta ven obadva skupaj, on in Samuel. 27 In ko sta prišla na konec mesta, veli Samuel Savlu: Reci hlapcu, naj pred nama gre naprej. In on gre naprej. Ti pa zdaj mirno stoj, da ti oznanim, kar je Bog govoril.

1 Tedaj vzame Samuel oljeníco in mu izlije olje na glavo ter ga poljubi in reče: Te li ni Gospod pomazilil, da bodi vojvoda dediščini njegovi? 2 Ko pojdeš od mene danes, srečaš dva moža pri Rahelinem grobu, v Benjaminovi pokrajini, ob Zelzahu; in ona ti porečeta: Našle so se oslice, ki si jih šel iskat; in glej, oče tvoj je pustil iz misli oslice in skrbi za vaju, govoreč: Kaj naj počnem za sina svojega? 3 In ko pojdeš odondod dalje, prideš k hrastu Taboru, in ondi te srečajo trije možje, gredoči gori k Bogu v Betel: eden nese tri kozliče, drugi tri hlebe kruha, tretji meh vina. 4 Pa te pozdravijo in ti dado dva hleba kruha, ki ju sprejmi iz njih roke. 5 Potem prideš na hrib Božji, kjer stoje straže Filistejcev, in ko stopiš ondi v mesto, srečaš družbo prerokov, gredočih doli z višave, in pred njimi bodo psalmove brenklje in bobnice in piščal in harfa, in bodo prerokovali. 6 In duh Gospodov pride z močjo nadte, in prerokoval boš z njimi, in izpremenjen boš v drugega moža. 7 In ko se ti dogode ta znamenja, stôri, kar ti pod roko pride, kajti Bog je s teboj. 8 In pridi pred menoj doli v Gilgal, in glej, pridem tja k tebi, da darujem žgalne in mirovne daritve. Sedem dni počakaj, da pridem k tebi in ti naznanim, kar ti je storiti.

9 In bilo je, ko je obrnil hrbet in šel od Samuela, da mu je Bog izpremenil srce; in vsa tista znamenja so se dogodila ta dan. 10 Kajti ko prideta tja k hribu, glej, družba prerokov ga sreča, in duh Božji pride z močjo nad njega, da je prerokoval med njimi. 11 Ko ga pa vidijo tisti, ki so ga poprej poznali, da prerokuje s preroki, reko vsi drug drugemu: Kaj se je prigodilo sinu Kisovemu? Je li Savel tudi med preroki? 12 In nekdo ondotnih odgovori in reče: In kdo je njih oče? Odtod je prišlo v pregovor: Je li tudi Savel med preroki? 13 In neha prerokovati in pride na višavo. 14 Savlov stric pa reče njemu in njegovemu hlapcu: Kam sta bila šla? Odgovori: Oslice iskat, in ko sva videla, da jih ni, sva šla k Samuelu. 15 Nato de Savlov stric: Povej mi, prosim, kaj vama je povedal Samuel? 16 Savel odgovori stricu svojemu: Povedal je nama za gotovo, da so se oslice našle. Ali zastran kraljestva, o katerem je govoril Samuel, mu ničesar ne pove.

17 Samuel pa skliče ljudstvo h Gospodu v Micpo, 18 in ogovori sinove Izraelove: Tako pravi Gospod, Bog Izraelov: Jaz sem pripeljal Izraela iz Egipta in vas otel iz pesti Egipčanov in iz oblasti vseh kraljestev, ki so vas tlačila. 19 A vi ste danes zavrgli svojega Boga, ki vas je sam rešil iz vseh nesreč in nadlog vaših, in ste mu rekli: Postavi nam kralja! Sedaj pa pristopite pred Gospoda po rodovih svojih in po tisočih svojih! 20 In ko je Samuel velel pristopiti vsem rodovom Izraelovim, je bil zadet rod Benjaminov. 21 In veli pristopiti Benjaminovemu rodu po njih rodovinah, in zadeta je bila rodovina Matri, in zadet je bil Savel, sin Kisov. In ga so iskali, pa ga niso našli. 22 Zato vprašajo Gospoda še dalje: Pride li še ta mož semkaj? Gospod odgovori: Glej, skril se je med prtljago. 23 In tečejo tja ter ga pripeljejo. In ko stopi med ljudstvo, je bil za glavo višji nego kdorkoli iz ljudstva. 24 In Samuel reče vsemu ljudstvu: Vidite ga, ki si ga je izvolil Gospod? Saj mu ni enakega med vsem ljudstvom! Tedaj zauka vse ljudstvo in reče: Živel kralj! 25 Nato oznani Samuel ljudstvu pravice kraljestva in jih zapiše v knjigo in jo položi pred Gospoda. In odpusti Samuel vse ljudstvo, vsakega v hišo njegovo. 26 Tudi Savel je šel v hišo svojo v Gibei, in z njim so šli vojščaki, katerih src se je Bog dotaknil. 27 Belijalovi sinovi pa reko: Ta naj bi nam pomagal? In so ga zaničevali, in mu niso prinesli darov. Ali on se je delal, kakor da bi ne bil slišal.

1 Tedaj pride gori Nahas, Amonec, in se utabori proti Jabesu v Gileadu. In vsi prebivalci v Jabesu reko Nahasu: Skleni zavezo z nami, in hočemo ti služiti. 2 Nahas pa, Amonec, jim reče: S tem pogojem se vam zavežem, da vam iztaknem vsem desno oko, in to sramoto spravim nad vsega Izraela. 3 In starešine v Jabesu mu reko: Daj nam sedem dni odloga, da pošljemo sle po vseh Izraelovih krajih. Ako ne bo nikogar, da bi nas otel, pridemo k tebi ven. 4 In pridejo sli v Gibeo Savlovo, in govore te besede vpričo ljudstva; in vse ljudstvo vzdigne glas in zaplaka. 5 In glej, Savel pride gredoč za voli s polja in vpraša: Kaj je ljudstvu, da joče? In mu pripovedujejo besede mož v Jabesu. 6 Ko sliši take besede, pride nadenj duh Božji z močjo, in srd njegov se silno razvname. 7 In vzame par volov in ju razseka in pošlje kosce po slih v vse Izraelove kraje in sporoči: Kdorkoli ne pojde za Savlom in za Samuelom, z njegovo govedjo naredimo enako! In prešine strah Gospodov ljudstvo, in se vzdignejo kakor en mož. 8 In preštel jih je v Bezeku, in sinov Izraelovih je bilo tristokrat tisoč in mož Judovih trideset tisoč. 9 In reko slom, ki so bili prišli: Tako povejte možem v Gileadskem Jabesu: Jutri, ko bo sonce najbolj pripekalo, vam pride rešitev. Ko dospejo sli in oznanijo to možem v Jabesu, se razvesele. 10 Zato reko meščani v Jabesu sovražniku: Jutri pridemo k vam, in storite nam, karkoli se vam zdi prav. 11 Drugega jutra razpostavi torej Savel ljudstvo v tri krdela, in ob jutranji straži pridero v tabor Amoncev in jih pobijajo, dokler ni dan prevroč; in kar jih je preostalo, so bili razkropljeni, da nista dva ostala vkup.

12 Tedaj reče ljudstvo Samuelu: Kdo je ta, ki je rekel: Ali nam bo Savel gospodoval? Dajte sem tiste može, da jih umorimo! 13 A Savel veli: Ta dan ne sme nihče umreti, zakaj danes je dal Gospod rešitev v Izraelu. 14 Nato reče Samuel ljudstvu: Pojdite, naj gremo v Gilgal in ondi ponovimo kraljestvo! 15 In vse ljudstvo gre v Gilgal in ondi postavijo Savla za kralja pred Gospodom v Gilgalu, in tam so darovali žrtve, mirovne daritve pred Gospodom. In Savel in vsi Izraelovi možje so se ondi silno veselili.

1 Samuel pa reče vsemu ljudstvu: Glej, poslušal sem glas vaš v vsem, kar ste mi govorili, in postavil sem vam kralja.

1 Samuel pa reče vsemu ljudstvu: Glej, poslušal sem glas vaš v vsem, kar ste mi govorili, in postavil sem vam kralja. 2 Sedaj pa, glejte, kralj vaš vam hodi na čelu; a jaz sem se postaral in osivel, in glejte, sinova moja sta pri vas; in jaz sem pred vami živel od svoje mladosti do današnjega dne. 3 Glejte, tu sem! Izpričajte zoper mene pred Gospodom in pred maziljencem njegovim: komu sem vzel vola? ali komu sem vzel osla? ali sem komu krivico delal ali silo? iz čigave roke sem vzel darilo in si dal zagrniti oči zaradi njega? Vse vam hočem povrniti. 4 Odgovore: Nisi nam storil krivice, ne sile, tudi nisi iz nikogar roke kaj vzel. 5 On reče: Gospod je priča zoper vas in njegov maziljenec je priča današnji dan, da niste ničesar našli v roki moji. In reko: Priča je! 6 In Samuel reče ljudstvu: Gospod je priča, ki je postavil Mojzesa in Arona in ki je peljal očete vaše iz Egiptovske dežele.

7 Sedaj pa postojte tu, da se z vami pravdam pred Gospodom za vsa pravična dela Gospodova, ki jih je storil vam in očetom vašim. 8 Ko je Jakob prišel v Egipt, so vaši očetje vpili h Gospodu, in Gospod je poslal Mojzesa in Arona; ta sta odvedla očete vaše iz Egipta, in dal jim je prebivališče v tem kraju. 9 Ali ko so pozabili Gospoda, Boga svojega, jih je prodal v roko Siseru, poveljniku vojske v Hazorju, in v roko Filistejcem in v roko kralju Moabcev, in bojevali so se zoper nje. 10 Oni pa so vpili h Gospodu in dejali: Grešili smo, ker smo zapustili Gospoda in smo služili Baalom in Astarotam; sedaj pa nas otmi iz sovražnikov naših roke, in bomo ti služili. 11 In Gospod je poslal Jerub-baala in Bedana in Jefta in Samuela in vas je otel iz roke sovražnikov vaših kroginkrog, in prebivali ste brez skrbi. 12 Ko pa ste videli, da je pridrl nad vas Nahas, kralj Amonovih sinov, ste mi rekli: Nikar, ampak kralj naj gospoduje nad nami, ko vam je vendar bil kralj Gospod, vaš Bog. 13 Sedaj pa glejte kralja, ki ste si ga izvolili in si ga izprosili; kajti, glejte, Gospod je postavil kralja nad vami. 14 Ako se boste bali Gospoda in njemu služili in glas njegov poslušali in se ne boste upirali povelju Gospodovemu, a boste hodili vi in kralj vaš za Gospodom, Bogom svojim, blagor vam. 15 Ako pa ne boste poslušali glasu Gospodovega, temveč se boste upirali povelju Gospodovemu, bode roka Gospodova zoper vas, kakor je bila zoper očete vaše. 16 Sedaj pa postojte tu in glejte to reč veliko, ki jo stori Gospod pred vašimi očmi. 17 Ni li zdaj pšenična žetev? Jaz pa hočem klicati Gospoda, naj spusti grmenje in dež, da spoznate in vidite, kolikšno je zlo, ki ste ga storili pred očmi Gospodovimi, proseč si kralja. 18 Nato kliče Samuel h Gospodu, in Gospod pošlje grmenje in dež tisti dan; in vse ljudstvo se je silno balo Gospoda in Samuela. 19 In vse ljudstvo reče Samuelu: Prosi Gospoda, Boga svojega, za nas hlapce svoje, da ne umrjemo; zakaj vsem grehom svojim smo pridejali še to zlo, da smo si prosili kralja. 20 Samuel pa reče ljudstvu: Ne bojte se! Res ste vse to zlo storili, ali vendar ne odstopite, da ne bi šli za Gospodom, ampak služite Gospodu iz vsega srca. 21 Ne odstopite, da bi šli za ničevimi maliki, kajti ne morejo vam koristiti, ne vas rešiti, zakaj ničevosti so. 22 Zakaj Gospod ne zapusti ljudstva svojega zaradi velikega imena svojega, ker je blagovolil Gospod vas storiti sebi za ljudstvo. 23 Tudi jaz – Bog ne daj, da bi se tako pregrešil Gospodu, da neham moliti za vas, temveč učiti vas hočem dobro in pravo pot. 24 Bojte se le Gospoda in v resnici mu služite iz vsega srca svojega, kajti vidite, kakšne velike reči je storil za vas. 25 Ako pa boste vendarle hudo delali, poginete vi in kralj vaš.