1 Govoril pa je bil Gospod Mojzesu: Še eno šibo pošljem nad Faraona in nad Egipt, potem vas izpusti odtod; ko vas res izpusti, vas še celo izžene odtod. 2 Govori zdaj na ušesa ljudstvu, naj prosi vsakdo od svojega soseda in vsaka od sosede svoje srebrnih in zlatih dragotin. 3 In dal je Gospod ljudstvu milost v očeh Egipčanov. Tudi Mojzes je bil jako imeniten mož v deželi Egiptovski, v očeh služabnikov Faraonovih in v očeh ljudstva. 4 In Mojzes reče: Tako pravi Gospod: Opolnoči pojdem sredi Egipta; 5 in umrjo vsi prvorojenci v Egiptovski deželi, od prvenca Faraonovega, ki bi mu bilo sedeti na njegovem prestolu, do prvenca dekle pri ročnem mlinu in vsa prvenščina živali. 6 In bo veliko vpitje po vsej deželi Egiptovski, kakršnega nikoli ni bilo in ga nikdar več ne bode. 7 A pri vseh sinovih Izraelovih niti pes ne migne z jezikom svojim, ne proti ljudem, ne proti živini, zato da izprevidite, da Gospod dela razloček med Egipčani in med Izraelom. 8 In pridejo k meni doli vsi ti služabniki tvoji ter, priklanjajoč se mi, poreko: Izidi ti in vse ljudstvo, ki ti sledi; in potem izidem. In odšel je izpred Faraona v goreči jezi.

9 In Gospod je rekel Mojzesu: Faraon vaju ne posluša, zato da se pomnožé čudeži moji v Egiptovski deželi. 10 In Mojzes in Aron sta storila vse te čudeže pred Faraonom; a Gospod je otrdil srce Faraonovo, in on ni odpustil sinov Izraelovih iz dežele svoje.

1 In Gospod je govoril Mojzesu in Aronu v deželi Egiptovski, rekoč: 2 Ta mesec vam bodi začetek mesecev, ta vam bodi prvi med meseci v letu. 3 Govorita vsemu zboru Izraelovemu, rekoč: Deseti dan tega meseca naj si priskrbi vsakdo jagnje za rodbinsko hišo, eno jagnje za hišo. 4 Če je pa hiša premajhna za eno jagnje, naj ga vzame on in njegov sosed, najbližji hiši njegovi, po številu duš; vsakterega štejte po tem, kolikor jé, na jagnje. 5 Jagnje bodi brez madeža, samec, leto staro; vzemite ga izmed ovac ali pa izmed koz. 6 In hranili ga boste do štirinajstega dne tega meseca, in zakolje ga ves zbor občine Izraelove proti večeru. 7 In vzamejo naj krvi in pomažejo z njo oba podboja in naddurje pri hišah, v katerih ga bodo jedli. 8 In jedli bodo meso njegovo tisto noč, pečeno na ognju, in opresne kruhe; z grenkimi zelišči naj ga jedo. 9 Ne smete jesti ničesar od njega sirovega, tudi ne v vodi kuhanega, temveč pečeno na ognju: glavo njegovo z njegovimi nogami in z njegovim drobom vred. 10 In ne pustite, da bi od njega kaj ostalo do jutra; če pa preostane kaj do jutra, sežgite na ognju.

11 Takole ga pa boste jedli: Ledja imejte opasana, opanke svoje na nogah in palico v roki; in jedli ga boste, kakor da proč hitite. Gospodova je pasha. 12 Zakaj to noč pojdem skozi deželo Egiptovsko, in udarim vso prvenščino v deželi Egiptovski, od človeka do živali, in nad vsemi bogovi egiptovskimi napravim sodbo, jaz, Gospod. 13 In ona kri vam bodi v znamenje na hišah, v katerih bodete: in ko zagledam kri, pojdem mimo vas, in ne pride nad vas šiba, vam v pogubljenje, kadar udarim deželo Egipt. 14 In ta dan vam bodi za spomin, in praznovali ga boste v praznik Gospodu; kot večno postavo v svojih prihodnjih rodovih ga praznujte. 15 Sedem dni boste jedli opresne kruhe; takoj prvi dan odstranite kvas iz hiš svojih: zakaj kdorkoli bi jedel kaj kvašenega od prvega do sedmega dne, ta duša bo iztrebljena iz Izraela. 16 In prvega dne imejte sveto zborovanje, tudi sedmega dne sveto zborovanje; nobenega dela ne boste ta čas opravljali, samo kar je treba vsakemu za živež, pripravite. 17 Spoštujte torej praznik opresnikov, zakaj ravno tisti dan sem odpeljal trume vaše iz dežele Egiptovske; hranite torej ta dan v prihodnjih rodovih svojih kot večno postavo. 18 Štirinajsti dan prvega meseca zvečer boste jedli opresnike do edenindvajsetega dne istega meseca zvečer. 19 Sedem dni ne bodi kvasu v hišah vaših, zakaj kdorkoli jé kaj kvašenega, iztrebljena bode duša njegova iz Izraelove občine, bodisi tujec ali rojen v deželi. 20 Nič kvašenega ne boste jedli, v vseh prebivališčih svojih jejte kruhe opresne.

21 In pokliče Mojzes vse starešine Izraelove in jim reče: Izberite in vzemite zase drobnico, po rodbinah svojih, in zakoljite pasho. 22 In vzemite šopek izopa in pomočite ga v kri, ki je v medenici, in pomažite naddurje in oba podboja s krvjo, ki je v medenici; a nihče izmed vas naj ne hodi ven skozi duri hiše svoje do jutra. 23 Gospod namreč pojde skozi Egipt, da udari Egipčane; ko bo pa videl kri na naddurju in na obeh podbojih, pojde Gospod mimo hišnih duri ter ne dopusti, da bi šel morilec v hiše vaše vas pogubljat. 24 Izpolnjujte torej to kot postavo zase in za otroke svoje vekomaj. 25 In ko pridete v deželo, ki vam jo da Gospod, kakor je bil obljubil, izpolnjujte to službo. 26 In kadar vam poreko vaši otroci: Kaj vam pomeni ta služba? 27 odgovorite: Daritev pashe je to Gospodu, ki je šel mimo hiš Izraelovih sinov v Egiptu, ko je tepel Egipčane, in naše hiše je otel. In ljudstvo se je priklonilo in molilo Boga. 28 In sinovi Izraelovi so šli in storili tako; kakor je bil Gospod ukazal Mojzesu in Aronu, tako so storili.

29 In zgodilo se je opolnoči, da je Gospod udaril vse prvorojeno v Egiptovski deželi, od prvenca Faraonovega, ki bi bil sedel na njegovem prestolu, do prvenca jetnikovega, ki je bil v ječi, tudi vso prvenščino živali. 30 In vstane Faraon po noči, on in vsi služabniki njegovi in vsi Egipčani, in nastalo je veliko vpitje po Egiptu, kajti ni bilo hiše, v kateri bi ne bilo mrtveca. 31 In pokliče Mojzesa in Arona po noči in veli: Vstanite in odidite izmed ljudstva mojega, vidva in sinovi Izraelovi, in pojdite, služite Gospodu, kakor sta govorila. 32 Tudi črede svoje in goveda svoja vzemite s seboj, kakor sta govorila, in pojdite; in me tudi blagoslovite!