1 Aronova sinova pa, Nadab in Abihu, vzameta vsak kadilnico svojo in deneta ognja vanjo in položita nanj kadila, in prineseta tuj ogenj pred Gospoda, česar jim ni bil zapovedal. 2 Zato pride ogenj izpred Gospoda in ju usmrti, in umrla sta pred Gospodom. 3 Tedaj reče Mojzes Aronu: To je, kar je govoril Gospod, rekoč: Posvečen bom v njih, ki se mi bližajo, in pred obličjem vsega ljudstva se oslavim. Aron pa molči. 4 In Mojzes pokliče Misaela in Elzafana, sinova Uziela, strica Aronovega, in jima veli: Pristopita, odnesita brata svoja iz svetišča ven za taborišče. 5 Stopita torej noter in ju odneseta v njunih suknjah ven za taborišče, kakor je rekel Mojzes. 6 In Mojzes reče Aronu in Eleazarju in Itamarju, njegovima sinoma: Ne odkrivajte si glav in oblačil svojih ne trgajte, da ne umrjete ter da se On ne razjezi nad vso občino Izraelovo; ampak bratje vaši, vsa Izraelova hiša naj plačejo zaradi tega požara, ki ga je napravil Gospod. 7 In iz vrat shodnega šotora ne odhajajte, da ne umrjete, zakaj olje maziljenja Gospodovega je na vas. In storili so po besedi Mojzesovi.

8 In Gospod je govoril Aronu, rekoč: 9 Vina in opojne pijače ne pij, ne ti, ne sinovi tvoji s teboj, kadar vhajate v shodni šotor, da ne umrjete. Večna bodi to postava po rodovih vaših, 10 da morete razpoznati, kaj je sveto in kaj nesveto, kaj je čisto in kaj nečisto, 11 in da učite sinove Izraelove vse postave, katere jim je govoril Gospod po Mojzesu.