16
1  Korah pa, sin Izharja, sinu Kahata, sinu Levijevega, se poprime upora in Datan in Abiram, sinova Eliabova, in On, sin Peletov, sinovi Rubenovi;
2 in se vzdignejo proti Mojzesu z dvestoinpetdesetimi možmi izmed sinov Izraelovih, ki so bili prvaki v občini, pooblaščenci zbora, možje imenitni.
3 In zbero se zoper Mojzesa in Arona in ju ogovore: Dosti vama naj bo! Zakaj vsa občina, vsi so svetniki, in Gospod je sredi njih. Zakaj se vidva povzdigujeta nad zbor Gospodov?
4 In ko Mojzes to sliši, pade na obraz svoj.
5 In izpregovori Korahu in vsej družbi njegovi, rekoč: Jutri pokaže Gospod, kdo je njegov in kdo je svet in se Mu sme bližati; njemu, kogar si izvoli, veli, naj se Mu bliža.
6 Storite to: Vzemite si kadilnice, Korah in vsa družba njegova,
7 in vložite vanje ognja ter denite nanj kadila jutri pred Gospodom; in mož, ki si ga izvoli Gospod, ta bodi svetnik. Dosti naj vam bode, sinovi Levijevi.
8 In Mojzes reče Korahu: Čujte, pravim, sinovi Levijevi!
9 Ali vam je premalo, da je prav vas Bog Izraelov odločil iz občine Izraelove, veleč, da bodite blizu njega, da bi opravljali službo pri prebivališču Gospodovem ter stopali pred občino, da jim strežete?
10 Premalo li je, da je k sebi dovolil pristop tebi in vsem bratom tvojim s teboj? Iščete li še tudi duhovništva?
11 Zares, prav zoper Gospoda ste se zbrali, ti in vsa družba tvoja. Kaj neki je Aron, da zoper njega mrmrate?
12 In Mojzes pošlje klicat Datana in Abirama, sinova Eliabova; a odvrneta: Midva ne greva tja gori.
13 Je li premalo, da si nas peljal iz dežele, v kateri teče mleko in med, da nas pomoriš v puščavi? Hočeš li se vzdigniti celo še za vladarja nad nami?
14 Saj nas nisi pripeljal v deželo, v kateri teče mleko in med, in nisi nam dal njiv in vinogradov v posest! Hočeš li še oči izdreti tem ljudem? Midva ne greva tja gori.
15 Tedaj se silno razsrdi Mojzes in reče Gospodu: Ne ozri se na njih jedilno daritev. Niti osliča nisem vzel od njih in nikoli nikomur izmed njih nisem storil kaj žalega.
16 Nato veli Mojzes Korahu: Ti in vsa družba tvoja stopite jutri pred Gospoda, ti, oni in Aron,
17 in vsakteri vzemi kadilnico svojo in deni vanjo kadila, in prinesite pred Gospoda vsak svojo kadilnico, torej dvestoinpetdeset kadilnic, tudi ti in Aron, vsak svojo kadilnico.
18 Vzame torej vsak svojo kadilnico ter položi vanjo ognja in dene nanj kadila, in postavijo se pri vhodu shodnega šotora z Mojzesom in Aronom.
19 In Korah zbere zoper njiju vso občino pred vhod shodnega šotora. A slava Gospodova se prikaže vsej množici.
20 Tedaj ogovori Gospod Mojzesa in Arona, rekoč:
21 Ločita se iz te občine, da jih namah pokončam!
22 Ona pa padeta na obličje svoje ter vzklikneta: O Bog mogočni, Bog duhov vsega mesa! Ta eden greši, in hočeš se li jeziti nad občino vso?
23 Nato veli Gospod Mojzesu:
24 Govori občini in reci: Umaknite se iz okoliša šotora Korahovega, Datanovega in Abiramovega.
25 In Mojzes vstane in gre k Datanu in Abiramu, in starešine Izraelovi ga spremljajo.
26 In ogovori občino, rekoč: Odstopite, prosim, od šotorov teh brezbožnih ljudi in ne dotaknite se nobene njih reči, da ne poginete v vseh njih grehih.
27 In umaknejo se od bivališč Koraha, Datana in Abirama na vseh straneh; Datan in Abiram pa prideta ven ter se postavita ob vhodu šotorov svojih s svojima ženama in s sinovi in otročiči svojimi.
28 In Mojzes reče: Po tem spoznate, da me je Gospod poslal, da naj izvršim vsa ta dela, in da niso prišla iz mojega srca:
29 Ako umrjo ti z navadno smrtjo vseh ljudi in bodo kaznovani, kakor se kaznujejo vsi ljudje, tedaj me ni poslal Gospod.
30 Ako pa ustvari Gospod novo stvar, da odpre zemlja svoje žrelo ter jih požre z vsem, kar imajo, da se živi pogreznejo v kraj mrtvih  Hebr. šeol. : tedaj spoznajte, da so ti možje zaničevali Gospoda.
31 In zgodi se, brž ko je izgovoril vse te besede, da razpoknejo tla pod njimi,
32 in zemlja odpre svoje žrelo ter jih požre z njih družinami in vsemi pristaši Korahovimi in z vsem, kar so imeli.
33 Tako se pogreznejo z vsem, kar so imeli, živi v kraj mrtvih  Hebr. šeol. , in zemlja se zapre nad njimi, in poginili so izmed občine.
34 In vsi Izraelci, ki so bili okoli njih, zbeže ob njih vpitju; zakaj dejali so: Da nas ne požre zemlja!
35 Pa tudi ogenj šine od Gospoda in požre tistih dvesto in petdeset mož, ki so darovali kadilo.
|