14 In Mojzes pošlje selstvo iz Kadesa do kralja edomskega: Tako pravi brat tvoj Izrael: Ti poznaš vse težave, ki so nas zadele: 15 kako so šli očetje naši doli v Egipt, in prebivali smo v Egiptu dolgo časa, a Egipčani so hudo ravnali z nami in z očeti našimi. 16 In ko smo vpili h Gospodu, je uslišal naš glas ter poslal angela in nas peljal iz Egipta. In glej, smo v mestu Kadesu ob skrajni meji tvoji. 17 Dovoli nam, prosimo, iti skozi deželo tvojo: ne pojdemo čez njive ali skozi vinograde, tudi ne bomo pili vode iz vodnjakov; po kraljevi cesti pojdemo in ne krenemo ne na desno, ne na levo, dokler ne prestopimo mej tvojih. 18 Edom pa mu odgovori: Ne hodi čez moje, sicer ti pridem naproti z mečem. 19 In sinovi Izraelovi mu reko: Radi bi šli po uglajenem potu, in ako bomo pili vode tvoje, mi in naša živina, hočemo plačati; ničesar več – samo da pojdemo peš skozi pokrajino. 20 On pa reče: Ne pojdeš skozi njo. In mu pride Edom nasproti z mnogim ljudstvom in z močno roko. 21 Tako se je branil Edom dovoliti Izraelu prehod skozi pokrajino svojo; zato se mu je izognil Izrael.

22 Odrinejo torej iz Kadesa, in vsa množica sinov Izraelovih pride h gori Horu. 23 In Gospod ogovori Mojzesa in Arona na gori Horu ob meji pokrajine Edomske, rekoč: 24 Aron se mora pridružiti ljudstvu svojemu, zakaj ne pride v deželo, ki sem jo dal sinovom Izraelovim, ker sta se upirala povelju mojemu pri vodi Meribi. 25 Vzemi Arona in sinu njegovega Eleazarja ter ju pelji vrh gore Hora, 26 in sleci Aronu oblačila njegova in obleci vanje Eleazarja, sina njegovega. In Aron bo zbran k ljudstvu svojemu in tam umrje. 27 Tedaj stori Mojzes, kakor mu je bil zapovedal Gospod, in šli so na goro Hor pred očmi vse občine. 28 In Mojzes sleče Aronu oblačila njegova in obleče vanje Eleazarja, sina njegovega. Tam je umrl Aron na vrhu gore. Mojzes pa in Eleazar stopita doli z gore. 29 In ko je videla vsa občina, da je Aron mrtev, je jokala po njem trideset dni vsa hiša Izraelova.

1 In ko začuje Kanaanec, kralj v Aradu, ki je prebival proti jugu, da prihaja Izrael po poti oglednikov, začne vojno z Izraelom in nekatere izmed njih odpelje ujete. 2 Tedaj se Izrael zaobljubi Gospodu, govoreč: Ako mi daš res to ljudstvo v roko, s prekletjem razderem njegova mesta. 3 In Gospod usliši glas Izraelov ter mu da Kanaance; in pokonča s prekletjem nje in njih mesta; zato so imenovali ta kraj Horma.

4 In šli so od gore Hora po poti, ki vodi k Rdečemu morju, da bi obšli deželo Edomsko. In ljudstvo je postalo malosrčno na potu. 5 In govori ljudstvo zoper Boga in zoper Mojzesa: Zakaj ste nas peljali iz Egipta, da umrjemo v puščavi? kajti tu ni kruha, ne vode; in duši naši se že studi tista prelahka jed. 6 Tedaj pošlje Gospod ognjene kače med ljudstvo, in so jih pikale, da jih je mnogo pomrlo iz Izraela. 7 In pride ljudstvo k Mojzesu, govoreč: Grešili smo, ko smo govorili zoper Gospoda in zoper tebe; moli h Gospodu, da vzame od nas kače. In Mojzes je molil za ljudstvo. 8 In Gospod veli Mojzesu: Naredi si ognjeno kačo in jo povzdigni na drog; in vsak, kdor je pičen in jo pogleda, bo živel. 9 Mojzes torej naredi kačo iz brona in jo povzdigne na drog. In bilo je tako: če je koga kača pičila in ta je pogledal na bronasto kačo, je živel.