|
22
1 In sinovi Izraelovi odrinejo in se utabore na poljanah Moabskih, vzhodno od Jordana, Jerihu nasproti.
2 In Balak, sin Ziporjev, je videl vse, kar je storil Izrael Amorejcem.
3 In zbali so se Moabci silno ljudstva izraelskega, ker ga je bilo veliko, in groza je zgrabila Moaba pred sinovi Izraelovimi.
4 In reče Moab starešinam madianskim: Zdaj pa požre ta množica vse okrog nas, kakor pomuli vol vso travo na polju. Balak pa, sin Ziporjev, je bil kralj moabski v tem času.
5  Ta pošlje poročnike k Balaamu, sinu Beorjevemu, v Petor, ki je pri veletoku, v deželo sinov ljudstva njegovega, da ga pokličejo, govoreč: Glej, iz Egipta je prišlo ljudstvo; glej, pokrilo je površje zemlje in ustanovilo se je tu meni nasproti.
6 Pridi torej zdaj, prosim, in mi prekolni to ljudstvo, ker je močnejše od mene: morda se mi ga posreči poraziti ter izgnati iz dežele; zakaj vem, da je blagoslovljen, kogar ti blagosloviš, in preklet, kogar prekolneš.
7 Gredo torej starešine Moabcev in Madiancev s plačilom za vedeževanje v rokah svojih; in ko pridejo k Balaamu, mu sporoče besede Balakove.
8 In jim reče: Prenočite nocoj tu, in odgovorim vam, kakor mi bo govoril Gospod. In ostanejo knezi moabski pri Balaamu.
9 Pride pa Bog k Balaamu in reče: Kdo so tisti možje pri tebi?
10 In Balaam reče Bogu: Balak, sin Ziporjev, kralj Moabov, je poslal k meni:
11 Glej, ljudstvo, ki je prišlo iz Egipta, je pokrilo površje zemlje! Pridi torej in mi ga prekolni; morda se mi posreči, da jih premorem v boju ter izženem.
12 Bog pa veli Balaamu: Ne hodi z njimi; ne kolni ljudstva, zakaj blagoslovljeno je.
13 In vstane Balaam zjutraj in reče knezom Balakovim: Pojdite v deželo svojo; zakaj Gospod mi noče dopustiti, da bi šel z vami.
14 Nato vstanejo knezi moabski in gredo k Balaku in sporoče: Balaam se je branil iti z nami.
15 Tedaj pošlje Balak še enkrat kneze, pa več in imenitnejših nego prej.
16 Ti pridejo k Balaamu in mu reko: Tako pravi Balak, sin Ziporjev: Ne daj si, prosim, z ničimer zabraniti, da ne bi prišel k meni.
17 Zakaj z mnogimi častmi te hočem obsipati, in karkoli mi porečeš, rad storim; pridi torej, prosim, prekolni mi to ljudstvo.
18 Balaam pa odvrne in reče služabnikom Balakovim: Če mi da Balak polno hišo svojo srebra in zlata, vendar ne bom mogel prestopiti povelja Gospoda, Boga svojega, da bi storil kaj manj ali več.
19 Pa ostanite tudi vi, prosim, nocoj tu, da zvem, kaj mi bo dalje govoril Gospod.
20 In pride Bog po noči k Balaamu in reče: Ako so te prišli ti možje klicat, vstani in pojdi z njimi; ali stôri samo to, kar ti bom govoril.
21 Nato vstane Balaam zjutraj, osedla oslico svojo ter odide s knezovi moabskimi.
22 A vname se srd Božji, da je šel. In angel Gospodov mu stopi na pot kot nasprotnik. On pa je jezdil na oslici svoji in dva hlapca njegova sta bila pri njem.
23 In oslica ugleda angela Gospodovega na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki; in ugane se oslica s pota ter gre po polju, Balaam pa jo bije, da bi šla po poti.
24 In postavi se angel Gospodov na ulico med vinogradi, kjer je bil zid na tej in zid na oni strani.
25 Ko ugleda oslica angela Gospodovega, se primakne k zidu in pritisne Balaamu nogo k zidu, in ta jo zopet tepe.
26 In angel Gospodov gre dalje in se postavi v tesnino, kjer se ni bilo kam izogniti, ne na desno, ne na levo.
27 Oslica pa, videč angela Gospodovega, pade pod Balaamom, in Balaam se razvname od jeze in jo tepe s palico.
28 Tedaj odpre Gospod usta oslici, da izpregovori Balaamu: Kaj sem ti storila, da me že v tretjič tepeš?
29 Nato reče Balaam oslici: Ker se norčuješ z menoj! O da bi imel meč v roki, kar ubil bi te!
30 In oslica reče Balaamu: Nisem li tvoja oslica, na kateri si od nekdaj jezdil do tega dne? ali sem ti kdaj storila tako? On reče: Nikoli.
31 Tedaj odpre Gospod Balaamu oči, da vidi angela Gospodovega na poti stoječega, s potegnjenim mečem v roki, in povesi teme ter pade na obraz svoj.
32 In angel Gospodov mu veli: Zakaj si tepel oslico svojo zdaj že trikrat? Glej, izšel sem, da ti bodem nasprotnik, ker tvoja pot drži v pogubo pred menoj.
33 In oslica me je videla in se mi že trikrat izognila; sicer bi te bil, ko bi se mi ne bila umaknila, takoj umoril, njo pa ohranil živo.
34 In Balaam reče angelu Gospodovemu: Grešil sem, zakaj nisem vedel, da ti stojiš na poti proti meni; in sedaj, če se ti vidi hudobno, se vrnem.
35 Angel Gospodov pa mu veli: Pojdi s temi možmi, ali govôri samo tisto besedo, ki ti jo naročim. Šel je torej Balaam z Balakovimi knezi.
36 In ko zasliši Balak, da prihaja Balaam, mu pride naproti v mesto moabsko, ki je na meji Arnona, prav na skrajni meji.
37 In reče Balak Balaamu: Nisem li nujno poslal k tebi, da te pokličem? Zakaj nisi prišel k meni? ker bi te menda ne mogel dosti počastiti?
38 Balaam pa odgovori Balaku: Glej, zdaj pa sem prišel k tebi; toda morem li sploh govoriti kaj? Besedo, katero Bog dene v usta moja, to moram govoriti.
39 In gre Balaam z Balakom in prideta v Kirjat-huzot.
40 Balak pa zakolje v daritve govedi in drobnice ter pošlje od tega Balaamu in knezom, ki so bili z njim.
41 In zjutraj vzame Balak Balaama ter ga pelje na višave Baalove, in odondod je videl zadnji del ljudstva izraelskega.
23
1 Balaam pa reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.
2 In Balak stori, kakor mu je rekel Balaam. In darovala sta Balak in Balaam junca in ovna na vsakem oltarju.
3 Balaam pa veli Balaku: Postoj pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem; morda mi pride Gospod naproti, in karkoli mi pokaže, ti naznanim. In odide na gol hrib.
4 Tedaj sreča Bog Balaama, in ta mu reče: Sedem oltarjev sem postavil in daroval sem junca in ovna na vsakem oltarju.
5 Gospod pa dene Balaamu besedo v usta in reče: Vrni se k Balaku in tako govôri.
6 In vrne se k njemu, in glej, on stoji pri žgalni daritvi svoji z vsemi knezi Moabcev.
7 Tedaj začne svoj govor in reče:
Iz Arama, s planin jutrovih,
me je poklical Balak, kralj moabski:
Pridi, prekolni mi Jakoba,
pridi, jezo skliči nad Izraela!
8 Kako naj kolnem, kogar Bog mogočni ne preklinja?
in kako naj jezo skličem, na kogar se Gospod ne jezi?
9 Zakaj z vrhov skal ga vidim
in s hribov ga gledam:
glej, ljudstvo je, ki prebiva posebej
in se med narode poganske ne šteje.
10 Kdo prešteje prah Jakobov
in število četrtine Izraela?
O, da bi umrl s smrtjo pravičnih
in da bi bil konec moj podoben koncu teh!
11 Tedaj reče Balak Balaamu: Kaj si mi to naredil? Da prekolneš sovražnike moje, sem te poklical, in glej, ti si samo blagoslovil!
12 On odgovori, rekoč: Ni li mi treba paziti, da govorim to, kar mi Gospod dene v usta?
13 Pa mu reče Balak: Pojdi z menoj, prosim, na drug kraj, odkoder jih boš videl; samo njih zadnji del boš videl, vseh pa nikar; in prekolni mi jih odondod!
14 In pelje ga na Polje ogledovalcev, na vrh Pizge, in zgradi sedem oltarjev ter daruje junca in ovna na vsakem oltarju.
15 In on reče Balaku: Postoj tu pri žgalni daritvi svoji, jaz pa pojdem tja čakat.
16 In Gospod sreča Balaama ter mu dene besedo v usta in veli: Vrni se k Balaku in tako mu govôri.
17 In pride k njemu, in glej, stoji pri žgalni daritvi svoji in knezi moabski z njim. In Balak ga nagovori: Kaj je govoril Gospod?
18 Tedaj začne svoj govor in reče:
Vstani, Balak, in čuj,
poslušaj me, sin Ziporjev!
19 Bog mogočni ni človek, da bi lagal,
tudi sin človečji ni, da bi se kesal:
rekel li je kaj, a tega ne bo storil,
govoril je, pa ne bo izpolnil?
20 Glej, prejel sem, da blagoslavljam;
on je blagoslovil, in jaz ne morem prevreči.
21 Ne gleda krivičnosti v Jakobu
in ne vidi nepravice v Izraelu.
Gospod, Bog njegov, je z njim,
in kraljeve trobente glas v njem.
22 Bog mogočni ga je peljal iz Egipta;
moč njegova je enaka bivolovi.
23 Kajti ni vraževanja zoper Jakoba,
ne vedeževanja zoper Izraela.
Ob svojem času se bo povedalo o Jakobu in Izraelu,
kaj je storil Bog mogočni.
24 Glej, ljudstvo vstaja kakor levinja
in kakor lev se vzdiguje;
ne uleže se, dokler ne požre plena
in se ne napije krvi umorjencev.
25 In veli Balak Balaamu: Pa ga ne preklinjaj in tudi ne blagoslavljaj več!
26 Balaam odgovori in reče Balaku: Nisem li ti povedal tako: Vse, kar bo velel Gospod, to hočem storiti?
27 In reče Balak Balaamu: Pojdi, prosim, peljal te bom na drug kraj. Morda se bo Bogu videlo prav, da mi jih prekolneš odondod.
28 Pelje torej Balak Balaama na vrh Peorja, ki strmi nad puščavo.
29 In Balaam reče Balaku: Zgradi mi tu sedem oltarjev in pripravi sem sedem juncev in sedem ovnov.
30 In Balak stori, kakor je rekel Balaam, in daruje junca in ovna na vsakem oltarju.
24
1 Ker pa je Balaam videl, da je dobro v očeh Gospodovih, če blagoslavlja Izraela, ni šel več kakor prvič in drugič za vražami svojimi, temveč obrne obličje svoje proti puščavi.
|
