1 Nebukadnezar kralj je napravil podobo iz zlata, šestdeset komolcev visoko, šest komolcev široko; postavil jo je v ravnini Duri, v pokrajini Babilonski. 2 Nato je Nebukadnezar kralj poslal sklicat namestnike, deželne glavarje in oblastnike, višje sodnike, blagajnike, svetovalce, pravoznance in vse višje uradnike v pokrajinah, da pridejo k posvečevanju podobe, ki jo je bil postavil Nebukadnezar kralj. 3 Zbero se torej namestniki, deželni glavarji in oblastniki, višji sodniki, blagajniki, svetovalci, pravoznanci in vsi višji uradniki v pokrajinah k posvečevanju podobe, ki jo je postavil Nebukadnezar kralj; in stali so pred podobo, ki jo je postavil Nebukadnezar. 4 In glasnik je klical na vso moč: Vam se ukazuje, o ljudstva, narodi in jeziki: 5 Brž ko zaslišite glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in vsaktere godbe, padite in molite podobo zlato, ki jo je postavil Nebukadnezar kralj. 6 Kdor pa ne pade in ne moli, zdajci bo vržen v gorečo, razbeljeno peč. 7 Zatorej so padla, brž ko so slišali glas roga, piščali, citer, sambuke, strun in vsaktere godbe, vsa ljudstva, narodi in jeziki, poklanjajoč se podobi zlati, ki jo je postavil Nebukadnezar kralj.

8 Zato pristopijo tisti čas kaldejski možje, ki tožijo Jude. 9 Izpregovore in reko kralju Nebukadnezarju: Kralj, žívi vekomaj! 10 Ti si, o kralj, izdal povelje, naj vsak, kdor zasliši glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in katerekoli godbe, pade in moli podobo zlato; 11 in kdor ne pade in ne moli, bodi vržen v gorečo, razbeljeno peč. 12 So pa tu judovski možje, ki si jim poveril poslovodstvo pokrajine Babilonske: Sadrah, Mesah in Abednego; ti možje, o kralj, se ne menijo zate: tvojim bogovom ne služijo in podobe zlate, ki si jo postavil, ne molijo. 13 Tedaj zapove Nebukadnezar, srdit in togoten, naj privedejo k njemu Sadraha, Mesaha in Abednega. In pripeljejo te može pred kralja. 14 Nebukadnezar izpregovori ter jim reče: Je li z namenom, Sadrah, Mesah in Abednego, da ne služite mojim bogovom in ne molite podobe zlate, ki sem jo postavil? 15 Sedaj pa, ako ste pripravljeni, kadar zaslišite glas roga, piščali, citer, sambuke, strun, soglasnic in vsaktere godbe, da padete in molite podobo, ki sem jo napravil, dobro; ako pa je ne boste molili, zdajci boste vrženi v gorečo, razbeljeno peč. In kdo je tisti bog, ki vas otme iz roke moje? 16 Sadrah, Mesah in Abednego odgovore in reko kralju: Nebukadnezar, ni nam treba tebi odgovarjati v tej reči. 17 Bodisi, da nas Bog naš, ki mu služimo, more oteti iz goreče, razbeljene peči – in on nas otme iz tvoje roke, o kralj! 18 bodisi da ne, znano bodi tebi, kralj, da ne bomo služili bogovom tvojim in podobe zlate, ki si jo postavil, ne bomo molili!

19 Tedaj se Nebukadnezar napolni jeze in pogled njegovega obličja se izpremeni zoper Sadraha, Mesaha in Abednega. In izpregovori pa veli, naj razbelijo peč sedemkrat bolj nego sicer. 20 In ukaže možem, najmočnejšim možem v vojski svoji, naj zvežejo Sadraha, Mesaha in Abednega ter jih vržejo v gorečo, razbeljeno peč. 21 Zvežejo torej tiste može v njih spodnjih in vrhnjih suknjah in plaščih in v drugih njih oblačilih in jih vržejo v gorečo, razbeljeno peč. 22 Vsled tega pa, ker je bilo kraljevo povelje naglo in peč nenavadno razgreta, je plamen umoril tiste može, ki so nesli gori Sadraha, Mesaha in Abednega. 23 A ti trije možje, Sadrah, Mesah in Abednego, so padli zvezani v sredo goreče, razbeljene peči.

24 Tedaj se prestraši Nebukadnezar kralj, hitro vstane in izpregovori ter reče svetovalcem svojim: Nismo li vrgli treh mož zvezanih v ogenj? Odgovore in reko kralju: Res je, o kralj! 25 Odgovori in reče: Glejte, vidim štiri može razvezane, hodeče posredi ognja, in ni jim nič zlega; in četrti je videti kakor sin bogov. 26 Nato stopi Nebukadnezar pred isteje razbeljene peči, izpregovori in veli: Sadrah, Mesah in Abednego, Najvišjega Boga služabniki, pojdite ven in pridite sem! Tedaj pridejo Sadrah, Mesah in Abednego ven iz ognja. 27 In namestniki, deželni glavarji in oblastniki in svetovalci kraljevi so se zbrali in so videli, da ni imel ogenj nobene moči do njih teles: lasje na njih glavah niso bili osmojeni, tudi njih spodnje suknje se niso nič izpremenile in smod ognja jih ni bil prešinil.

28 Nebukadnezar izpregovori in reče: Hvaljen bodi Bog Sadrahov, Mesahov in Abednegov, ki je poslal angela svojega in otel služabnike svoje, ki so upali vanj in prestopili povelje kraljevo in žrtvovali telesa svoja, da ne bi služili nobenemu bogu in ga ne molili razen le svojega Boga. 29 Zatorej bodi moja zapoved: V vsakem ljudstvu, narodu ali jeziku, kdor bi izrekel kaj pregrešnega zoper Boga Sadrahovega, Mesahovega in Abednegovega, bodi na kosce razsekan in hiša mu bodi izprevrnjena v gnojišče; zato ker ni drugega boga, ki more tako rešiti kakor ta. 30 Nato je kralj povišal Sadraha, Mesaha in Abednega v pokrajini Babilonski.

31 Nebukadnezar kralj vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji: Mir naj se vam pomnoži! 32 Vzvidelo se mi je, da oznanjam znamenja in čudeže, ki jih je Bog Najvišji storil pri meni. 33 Kako velika so znamenja njegova in čudeži njegovi kako mogočni! Kraljestvo njegovo je kraljestvo večno in gospostvo njegovo od roda do roda!