15
1  In pridejo nekateri iz Judeje in uče brate: Če se ne obrežete po šegi Mojzesovi, se ne morete zveličati.
2 Ko je torej nastal razpor in sta se Pavel in Barnaba ne malo prepirala z njimi, sklenejo, da naj gredo Pavel in Barnaba in nekateri drugi izmed njih gori k apostolom in starešinam v Jeruzalem zaradi tega vprašanja.
3 Ko jih je torej cerkev spremila, so šli skozi Fenicijo in Samarijo, pripovedujoč izpreobrnjenje poganov, in so s tem napravljali veliko radost vsem bratom.
4 Ko so pa dospeli v Jeruzalem, so jih ljubeznivo sprejeli cerkev in apostoli in starešine, in sporočili so, koliko reči je Bog z njimi storil.
5 Ali vstane jih nekaj od ločine farizejev, ki so bili vero sprejeli, in reko: Obrezovati se morajo, in naročiti se mora, naj izpolnjujejo postavo Mojzesovo.
6 In apostoli in starešine se zbero, da presodijo to reč.
7 Ko so se pa že mnogo prepirali, vstane Peter in jim reče:
Možje in bratje! vi veste, da je od prvih dni Bog med vami izbral, da bi po mojih ustih slišali pogani besedo evangelija in sprejeli vero.
8 In Bog, ki pozna srca, je izpričal zanje, davši jim svetega Duha, kakor tudi nam,
9 in nobenega razločka ni postavil med nami in njimi, ko je po veri očistil njih srca.
10 Sedaj torej, kaj izkušate Boga, da nakladate učencem jarem na vrat, ki ga ne očetje naši, ne mi nismo mogli prenašati?
11 Temveč verujemo, da se po milosti Gospoda Jezusa Kristusa zveličamo prav tako, kakor tudi oni.
12 Vsa množica pa umolkne; in poslušajo Barnaba in Pavla, ki pripovedujeta, kolika znamenja in čudeže je Bog storil po njiju med pogani.
13 Ko sta pa umolknila, izpregovori Jakob in reče:
Možje in bratje, čujte me!
14 Simon je povedal, kako je Bog najprvo obiskal pogane, da bi izmed njih prejel ljudstvo imenu svojemu.
15 In s tem se ujemajo besede prerokov, kakor je pisano:
16 »Potem se vrnem
in zopet zgradim dom Davidov, ki je padel:
in razvaline njegove zopet sezidam
in ga postavim,
17 da ljudje, ki ostanejo, poiščejo Gospoda
in vsi pogani, ki se je nad njimi klicalo ime moje:
pravi Gospod, ki to,
18 od vekomaj znano, izvršuje.«
19 Zato sodim jaz, naj se ne nadlegujejo ti, ki se izmed poganov izpreobrnejo k Bogu;
20 ali naj se jim piše, da naj se zdržujejo ognušenja z maliki in nečistosti in zadavljenega in krvi.
21 Kajti Mojzes jih ima od starodavnih časov dosti po vseh mestih, ki ga oznanjujejo, ko se vsako soboto njegova postava čita po shodnicah.
22 Tedaj so apostoli in starešine z vso cerkvijo sklenili izvoliti može izmed sebe in poslati v Antiohijo s Pavlom in Barnabom: Juda, s priimkom Barsaba, in Sila, ki sta bila voditelja med brati.
23 In poslali so po njih to pismo: Apostoli in starešine in bratje pozdravljajo brate izmed poganov, ki so po Antiohiji in Siriji in Ciliciji.
24 Slišali smo, da so nekateri izmed nas izšli in so vas zbegali s svojim govorjenjem in zmotili duše vaše, katerim nismo ničesar naročili;
25 zato smo sklenili, ene misli zbrani, izvoliti može in poslati k vam z ljubljenima našima Barnabom in Pavlom,
26 človekoma, ki sta žrtvovala življenje svoje za ime Gospoda našega Jezusa Kristusa.
27 Poslali smo torej Juda in Sila, ki bosta tudi sama ustno isto povedala.
28 Vzvidelo se je namreč svetemu Duhu in nam, nobenega bremena vam več ne nakladati, razen teh potrebnih reči:
29 da se zdržujte malikom darovanega in krvi in zadavljenega in nečistosti. Če se boste tega varovali, boste prav delali. Zdravi!
30 Poslanci so torej, ko so jih bili odpravili, prišli v Antiohijo; pa zbero množico in izroče pismo.
31 Ko so ga pa prebrali, so se razveselili te tolažbe.
32 A Juda in Sila, ki sta bila tudi preroka, sta tolažila in utrjevala brate z mnogimi besedami.
33 In ko sta nekaj časa tu prebila, so ju odpustili bratje v miru k tem, ki so ju bili poslali. [34 Sklenil je pa Sila tam ostati.]
35 A Pavel in Barnaba sta se pomudila v Antiohiji in sta učila in oznanjevala besedo Gospodovo še z mnogimi drugimi.
|
